Ime tedna Vala 202 je Žarko Trušnovec, nekdanji predsednik Gorske reševalne službe Tolmin, ki je skupaj s sodelavci uresničil željo 90-letnemu Albinu Piberniku, nekdanjemu partizanu, vojnemu in civilnemu pilotu. Žarku iskreno čestitamo!
Narava je neusmiljena, ko pride tvoj čas, se moraš posloviti. Tako se je ob prejšnjem neurju na planini Razor poslovila tudi ena od zaščitenih bukev pod kočo. Bukve na planini Razor se uvrščajo med izjemna drevesa Severne Primorske, po njihovih panjih je bila starost ocenjena na več kot 310 let, torej so rasle že pred velikim Tolminskim puntom 1713. leta. Kot gozd s posebnim namenom so bile bukve zaščitene že leta 1964 z odredbo Občine Tolmin. To je bila ena prvih takšnih zaščit gozda v Sloveniji. Hvala markacistom za uspešno posredovanje.
Več fotografij si lahko ogledate tukaj. Foto Irena Lesjak
V zgodnjih jutranjih urah smo se odpravili preko mejnega prehoda Robič v Dolomite. Zaradi letošnjih zdravstvenih omejitev (Koronavirus) tokrat nismo najeli avtobusnega prevoza. Pot nas je vodila mimo Tolmezza in Sappade do prelaza Tre Croci na višini 1809 m. Poiskali smo primerno mesto za parkiranje in pot nadaljevali peš.
Pred kratkim se je številnim visokim priznanjem, ki jih je doslej prejel Rudi za požrtvovalno delo v planinstvu, predvsem za vodenje in organizacijo pohodov planincev upokojencev, pridružilo še eno odličje. Na letošnjem občnem zboru društva upokojencev Občine Tolmin (junij 2020) je prejel veliko plaketo Pokrajinske zveze društev upokojencev Sverne Primorske. Številke, ki utemeljujejo podelitev plakete, so impozantne: 22-letni program pohodništva z Društvom upokojencev, 264 izletov in skupaj 20.206 pohodnikov. Ob zavesti, da nas njegovo delo močno zavezuje tudi naprej, Rudiju iskreno čestitamo.
Po manjšem prestavljanju, smo dočakali odprtje mej tudi z Italijo. Vremenska napoved je bila še kar ugodna, tako smo se odpravili čez mejni prehod Predel, kjer so nas pričakali trije semaforji. Pot je drugače potekala brez posebnosti. Parkirali smo na planini Poccet. Od tod smo nadaljevali mimo zavetišča Jeluz, kjer se je paslo ogromno ovčic in osličkov. Brez težav smo dosegli razgledni vrh. Malo nas je upočasnilo občudovanje planinskih rož. Ob povratku v domovino smo si ogledali še slap Goriuda.
Globoko, 20.06.20 - uspela akcija čiščenja poti in postavitev klopi in mize ob bivaku, ki bo lepo služila planincem - so zadovoljni zapisali. Klop je "zrihtal" Lapanja Venceslav - Cene, ki je dobil sponzorja.
Koča stoji na planini Razor, ki se razprostira na primorskem pobočju Bohinjsko - tolminskega grebena. Prvo kočo so preuredili iz nekdanje italijanske vojaške postojanke in jo odprli 11. septembra 1948. Kmalu so ugotovili, da je skromna koča postala pretesna. Leta 1957 so zgradili velik prizidek in nadzidali staro kočo; v naslednjih letih so objekt dokončali in opremili; povečano kočo so slovesno odprli 30. julija 1961. Leta 1976 je kočo poškodoval potres, zato so jo morali obnoviti, hkrati pa so sklenili, da jo ponovno povečajo. Delo se je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev zavleklo; prenovljeno in razširjeno kočo so slovesno odprli 22. julija 1984. Koča je odprta od 20. junija do 20. septembra. V maju, juniju in oktobru je ob lepem vremenu odprta ob sobotah in nedeljah. Izven sezone pa le po predhodnem dogovoru za skupine nad 30 oseb. V dveh gostinskih prostorih je 100 sedežev, točilni pult; pri mizah pred kočo je 60 sedežev; v 20 sobah je 86 postelj, na skupnem ležišču pa 10 ležišč; zimska soba z 10 ležišči; WC v pritličju in 1. nadstropju, umivalnica z mrzlo vodo v pritličju; gostinska prostora ogrevajo s pečmi; voda kapnica, za elektriko skrbe fotovoltne celice.
Razgled: Od koče in s planine Razor je zelo lep razgled. Na vzhodu se dvigajo pobočja Žabiškega Kuka. Prostran razgled je proti jugu na Tolminsko kotlino, Banjško planoto in Tržaški zaliv. Na zahodu seže pogled do Matajurja in Krnskega pogorja, v bližini pa vidimo Tolminski Migovec. Na severu se dviga nad planino Razor venec gora Bohinjsko - tolminski greben z vrhovi Vrh nad Škrbino, Meja, Rušnati vrh, Vrh Planje, Vrh Krnic in Vogel. Če se povzpnemo na preval Globoko pod Vrhom Planja, pa se odpre obširen razgled na Bohinjsko stran, Julijce s Triglavom in Karavanke.
Dostop: Avto: iz Tolmina po lokalni cesti na planino Lom (1029 m) 16 km, ali še 2 km naprej po malo slabši gozdni cesti na planino Kuk (1150 m); s planine Lom je do koče 1h 45, s planine Kuk 1h 15. S terenskim vozilom se je možno pripeljati do koče (dovoljeno za oskrbo postojanke). AP Tolmin (do Mosta na Soči tudi vlak, z Mosta do Tolmina lokalni in medkrajevni avtobusi): iz Tolmina čez Tolminske Ravne 4h, iz Tolmina skozi Poljubinj in čez planino Lom 5h.
Zanimivejše ture: Vrh nad Škrbino (2054 m) 2h 30; Krn (2244 m) 6-7h; Tolminski Migovec (1881 m) 2h; Vrh Planje (1863 m) 2h; Vogel (1922 m) 2h; Rodica (1966 m) 5h; Črna prst (1844 m) 7h.
Sprostitev omejitvenih ukrepov zaradi virusa smo reševalci Postaje GRS Tolmin izkoristili, da obnovimo znanje iz letne tehnike reševanja in se tako dobro pripravimo na prihajajočo poletno sezono. Tudi vreme nam je šlo na roko, saj je bila sobota daleč najbolj sončen dan v vsem deževnem tednu.