Tolminski planinci smo se 25 let udeleževali Pohoda po poti kulturne dediščine Žirovnica, ki povezuje rojstne hiše Franceta Prešerna v Vrbi, Matije Čopa v Žirovnici, Frana Saleškega Finžgarja v Doslovčah, Janeza Jalna na Rodinah in spominski čebelnjak Antona Janše na Breznici.
O zaključku lanskoletnega pohoda s 43 udeleženci je Cvetka Jug takole zapisala:
Pa za to, da poletiš na krilih kulture, sploh ni potrebno veliko. Brez priprav, vaj, čisto spontano smo na železniški postaji v Žirovnici, medtem ko smo čakali vlak, brali slovenske pregovore in Prešernove verze z majhnih listkov, ki smo jih dobili na stojnicah ob poti. Lep zaključek kulturnega praznika.
Fotografije lanskoletnega pohoda si lahko ogledate tukaj
V nedeljo nam je tura na Male špice ponudila več kot smo pričakovali, prvi sneg v novi sezoni. Že na Mangartski planini smo se veselili snežne podlage. Prebujalo se je jutro, mi pa smo sledili markirani stezi do zapuščene in skoraj popolnoma zaraščene planine Zgornji stan, skozi Macesnovko, proti našemu cilju. Na tej planini je bil sneman del prvega barvnega slovenskega filma "Srečno Kekec".
Na našem najvišjem cestnem prelazu smo težko ugibali, koliko obiskovalcev, ki iz Vršiča romajo na višjo sosedo Mojstrovko, je že stopilo na Suhi vrh. Kdor bi dežural na Grebencu, bi jih zelo malo naštel, če bi sploh imel kaj šteti. S tem imenom je vrhov v Sloveniji in zamejstvu veliko, a izmed vseh je naš vrh edini dvatisočak.
V soboto se nas je 17 planincev povzpelo na Rjavino. Turo smo začeli v prijetno hladni dolini Kot. Skozi strm gozd in čez spolzke skalnate police smo se dvignili mimo velikega balvana Debeli kamen do kotanje Pekel.
Nedeljskega pohoda na Črno prst smo se udeležili planinci PD Tolmin in PD Podbrdo. Pohod smo pričeli v Podbrdu in se čez Trtnik povzpeli na naš prvi zastavljeni cilj, na Črno prst. Na vrhu nas je malce shladil veter, vendar je med sestopom po isti poti na Kalarsko brdo postajalo vedno bolj vroče.
S PD Tolmin smo se tokrat odpravili na Monte Zermulo v Karnijskih Alpah po severni strani. Čez steno poteka lepo zavarovana pot , ki te navduši tudi s krasnimi razgledi. Žal teh na sami ferati nismo imeli, ker se je vmes podila megla skoraj do vrha.
Kaninsko pogorje je največje v Julijskih Alpah in edino leži tudi na slovenski strani. S katerekoli strani jo opazujemo, deluje kot mogočna, enovita skalna gmota, ki se dviga visoko nad okoliškimi dolinami.
Radovednost, ki je lastna pretežnemu delu obiskovalcev, še bolj pa gornikom, iščočim v gorah vedno kaj novega, nas je gnala od B postaje na Kaninu bolj daleč, bolj visoko.
V soboto, 22. 8. smo se na vroč poletni dan z udeleženci odpravili na planinski izlet h Krnskemu jezeru čez Prehodce. V dolini Tolminke osamljena pot, je v bližini Krnskega jezera postala obljudena pot, polna pohodnikov in turistov. To nas ni oviralo pri iskanju prostora za občudovanje okolice. Izborili smo si lep kotiček ob vodi, ki je postal odlična kulisa za še bolj čudovito fotografijo. Sledil je spust do Lepene, od tam pa prevoz nazaj domov.
V zgodnjih jutranjih urah smo se odpravili preko mejnega prehoda Robič v Dolomite. Zaradi letošnjih zdravstvenih omejitev (Koronavirus) tokrat nismo najeli avtobusnega prevoza. Pot nas je vodila mimo Tolmezza in Sappade do prelaza Tre Croci na višini 1809 m. Poiskali smo primerno mesto za parkiranje in pot nadaljevali peš.
Po manjšem prestavljanju, smo dočakali odprtje mej tudi z Italijo. Vremenska napoved je bila še kar ugodna, tako smo se odpravili čez mejni prehod Predel, kjer so nas pričakali trije semaforji. Pot je drugače potekala brez posebnosti. Parkirali smo na planini Poccet. Od tod smo nadaljevali mimo zavetišča Jeluz, kjer se je paslo ogromno ovčic in osličkov. Brez težav smo dosegli razgledni vrh. Malo nas je upočasnilo občudovanje planinskih rož. Ob povratku v domovino smo si ogledali še slap Goriuda.
Pohod, izveden 31. maja 2020, v počastitev praznika Občine Tolmin in v spomin na padle v bitki pod Rdečim robom, je lepo uspel. Pred 44. leti je začel tradicijo pohodov na planino Sleme Rudi Rauch, ki je bil tudi tokrat zraven. Spregovoril nam je predsednik Krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Kobarid Vojko Hobič. Naslednje leto na svidenje. Več fotografij si lahko pogledate tukaj.
ki povezuje rojstne hiše Franceta Prešerna v Vrbi, Matije Čopa v Žirovnici, Frana Saleškega Finžgarja v Doslovčah, Janeza Jalna na Rodinah in spominski čebelnjak Antona Janše na Breznici.
