PD Tolmin vabi v soboto, 17.10. 2026, na Bivero, 2474 m, in Clapsavon, 2462 m. Vrhova v Karnijskih Alpah nad Saurisom. Kljub temu, da stojita tesno skupaj, sta si različna po videzu, en zelen in drug skalnat. Od izhodišča na planini Razzo po makadamski cesti do planine in vzpon do sedla med obema vrhovoma. Najprej se bomo povzpeli na Bivero. Z vrha bomo sestopili nazaj v sedlo in obiskali še Clapsavon. Z vrha bomo krožno sestopili do planine in po makadamski cesti do izhodišča. Deloma zahtevne hoje bo za 7ur.
Prijave in informacije na tel. številki: Davorin 031868031 in Nada 031876010
V nedeljo, 11.10.2026, smo se kot že velikokrat prej, podali na 38. Pohod po Sedevčičevi poti po Banjšicah. Na letošnjem pohodu se je zbralo okoli 140 pohodnikov, precej več kot preteklo leto. Po Slemenu nas je prepihal veter, ki se je pred Zgorelcem (876 m) nekoliko umiril. Po okrepčilu sredi gozda smo nadaljevali na Vetrnik (903 m), kjer smo modrovali, da ima na tak vetroven dan kar pravšnje ime. Našo pot smo zaokrožili s sestopom na izhodišče pri Domu krajanov na Banjšicah.
V naravi, ki se počasi barva v jesenske barve, smo preživeli res lep dan.
11,50 km, 839 m višinske razlike, čas hoje okrog 5 ur 30 minut, ️čas na poti okrog 7 ur 30 minut Slavica nas je s PD Tolmin popeljala na avstrijsko stran, ki niti ni tako oddaljena od naših krajev, le kakšno dolino ali dve od naše meje proti severu. V naselju Rattdorfer nas Darij iz položne ceste popelje v višave. S prijetno in hribovsko poučno družbo preživimo lep, sončen in topel oktobrski dan, polnim lepih kraljevskih barv pod lepim, modrim neskončnim nebom.
V soboto, 26.9.2026, smo se tudi mi udeležili tradicionalnega pohoda na Breški Jalovec v organizaciji PD Kobarid, odseka Breginj. Letošnji je bil že 32. Zbrali smo se v starem vaškem jedru Breginja. Ob dobrodošlici organizatorja, kavi in pecivu, smo debatirali, da se nam obeta lep dan. Ob 7h smo krenili proti Muscu. V zmernem tempu smo premagovali strmino. Na vrhu nas je pričakal čudovit razgled. Sledil je kratek spust do bivaka, kjer smo se okrepčali. Nadaljevali smo po grebenu preko vrhov Gabrovec, Nad Ohojami in Nizki vrh do Breškega Jalovca. Poleg razgledov nas je očarala tudi velika jata beloglavih jastrebov. Z vrha smo sestopili v vas Brezje, od kjer so nas s kombiji odpeljali v Breginj. Ob dobrem pasulju smo prišli do sklepa, da smo imeli res lep dan.
V tretje gre rado, smo rekli v nedeljo, 20. 9.2026, ko smo prišli na vrh. Dve leti je bil namreč na programu PD Tolmin in obakrat odpovedan. Tudi letos smo ga morali malce prestaviti, vendar le za en dan, kar pa se je izkazalo za najboljšo potezo. Kajti nedelja bi bila težko lepša. Bil je sončen, topel, brezvetrn dan, ki ga je dobra družba le še popestrila. Seveda nismo bili sami, srečali smo veliko pohodnikov in kar nekaj tukajšnjih prebivalcev, svizce, gamse in kozoroge. Od vrha smo se s težkim srcem poslovili, saj se je videlo daleč naokrog in nismo mogli prenehati občudovati vrhov Julijskih Alp. Po zanimivem spustu po skalah, skozi kamin in po skalnih poličkah, smo se odžejali v koči in se še malce pozabavali v okolici spodnjega Kriškega jezera.
Naša pot: Zadnjica → sedlo Luknja → Bovški Gamsovec → Pogačnikov dom na Kriških podih → Zadnjica
Naš tokratni cilj je bila 1114 m visoka Slivnica, v ljudskem izročilu najbolj znana kot domovanje čarovnic, ki naj bi po legendi tod okoli kuhale nevihte v Coprniški jami tik pod vrhom. Do nas so bile prijazne, saj so nam namenile čudovito vreme.
Pot smo pričeli v vasi Brezje in se po lepi makadamski cesti skozi gozd zložno vzpenjali proti vrhu, od kjer je čudovit razgled predvsem na Kamniško Savinjske Alpe. Nekaj minut hoje navzdol se nahaja koča, kjer smo se ustavili, okrepčali in naužili razgledov na Cerkniško jezero, ki je bilo v tem času brez vode, Notranjsko podolje in okoliške planote. Od tu nas je čakal samo še spust do Cerknice. Lep pohod je bil.
Delimo zapis vodnice Alenke Lužnik: S PD Tolmin se odpravimo na Groser Hafner 3076 m. Po deževnem dnevu se nam obeta krasno vreme in kristalno čisto modro nebo. Na začetku nas pričaka precej močvirnata pot, proti koči je že bolje. Če za Triglav pravimo, da so gor sami tujci, bi v nedeljo rekli, da smo Slovenci zasedli Groser Hafner, saj nas je bilo na vrhu več kot 50. Zanimiv vrh zaradi pokončno postavljenih kamnov, imenovano Mačje pokopališče, ki spominjajo na kamnite nagrobnike. Ves čas smo imeli fantastične razglede daleč naokoli. Ko smo se vračali mimo koče, je zadišalo po šmornu in nismo se mu mogli upreti. Imeli smo nepozabni dan za bogove, naslednje leto se vrnemo na sosednje vrhove.
Turo, ki je bila sprva organizirana za soboto, smo po stalnem spremljanju vremenske napovedi preložili na nedeljo, kar se je izkazalo za super odločitev. Jutro na planini Pecol je bilo sveže, ozračje pa čisto, da smo kristalno jasno videli okoliške gore.
Le nekaj kilometrov za slovensko-italijansko mejo, tik ob Trbižu, se skriva 700 m dolga slikovita soteska Ziljice. Prav to smo tolminski planinci upokojenci izbrali za prijeten avgustovski planinski izlet. Pot smo podaljšali po poti Alpe Adria do Trbiža in naprej do spodnje postaje gondole za Svete Višarje.
V soboto, 1.8.2026, smo se člani PD Tolmin podali na eno izmed najbolj zahtevnih zavarovanih planinskih poti pri nas, na Kopiščarjevo pot na Prisojnik. Preizkusili smo v visoki turistični sezoni dobro organiziran javni prevoz in se iz Trente na Vršič in nazaj peljali z avtobusom. V prvem delu vzpona je bilo še dovolj sveže, da nam pri vzponu skozi znamenito Prisojnikovo okno ni bilo preveč težko. Ob pomoči številnih varoval smo se enakomerno vzpenjali in uživali v divjem, razgibanem skalnatem svetu.
Julijski planinski izlet tolminskih planincev upokojencev je bil zgodovinsko obarvan. Po vožnji iz Tolmina proti Ljubelju smo se najprej ustavili v Spominskem parku v spomin na jetnike koncentracijskega taborišča Ljubelj, zunanjega taborišča Mauthausna. V času obstoja taborišča (1943-1945) je bilo v njem zaprtih okoli 1800 jetnikov, ki so gradili za nemški rajh predor Ljubelj. Sprehodili smo se mimo ostankov temeljev nekdanjih objektov do krematorija in ob spominu na grozote, ki so se tu dogajale nobeden ni ostal ravnodušen.