V soboto zjutraj, 21.2.2026, se je na železniški postaji Most na Soči zbralo kar lepo število udeležencev Ruthinega pohoda. Z vlakom smo se peljali do Bleda, po stopnicah sestopili do Zake, na izhodišče našega dogodka. Prijavili smo se na stojnici, dobili vsak svojo štartno številko in po želji prispevali humanitarnemu zbiranju sredstev za pomoč posameznikom v stiski. Po željah smo se razdelili v tekaško skupino, skupino, ki se je povzpela na hrib Ojstrica in po Rikljevi poti na Stražo. Bilo je hladno jutro in megla je visela nad Bledom, ko pa so zvonovi naznanjali poldne, se je megla razpršila in posijalo je sonce. V toplem popoldnevu smo prehodili še nekaj krogov okoli Blejskega jezera. Ta dogodek ni tekmovalno obarvan, gre zgolj za to, da združujemo šport in humanitarnost ter vsak krog okoli jezera nosi močno sporočilo:" Nikoli ne odnehaj". S tem sporočilom smo zaključili naš pohod in se popoldne z vlakom vračali proti Mostu na Soči.
Ob napovedi tokratnega izleta tolminskih planincev upokojencev se je marsikdo spraševal: ja, kje pa je ta Movraž. Polni pričakovanj smo se prijavili na planinski izlet. Z avtobusom smo se zapeljali skozi že znani Kubed in zavili v Movraško valo, skrito med movraške hrbte vzhodnega predela slovenske Istre, do vasi Movraž, kjer smo pričeli naš pohod. Povzpeli smo se na Veliki Gradež (507 m), in od tu nam je pogled segel preko avtocestnega viadukta, čez morje, do visokih, zasneženih Alp. Pot smo nadaljevali po kolesarski poti čez planoto, mimo Treh Očk in se spustili v vasico Dvori, tik ob hrvaški meji.
Naša planinska vodnica Slavica Boljat že nekaj let svoj prvi planinski pohod v mesecu januarju nameni druženju s tržaškimi planinci. Tržačane je tudi letos vodila Marinka Pertot (na fotografiji skupaj s Slavico), dolgoletna predsednica Slovenskega planinskega društva Trst, ki je lani po dvajsetih letih predala vodenje društva Loredani Gec, sama pa bila sprejeta med častne člane SPDT.
Izhodišče našega pohoda je bil Devin ob Tržaškem zalivu, ki je bil še v začetku prejšnjega stoletja pretežno slovenski, danes pa večino predstavlja italijansko prebivalstvo. Tržačani vedno poskrbijo tudi za lokalne vodiče, ki o svojem kraju lahko povedo veliko več, kot bi izvedeli iz raznih enciklopedij. Tako je bilo tudi tokrat. Brat in sestra iz Devina sta nas vodila po pobočju nad Devinom najprej do kmetije Kohišče (ime izpeljano iz nemškega priimka Koch), na katero ju vežejo tudi sorodstvene vezi. Kmetija je na žalost tudi po zadnjih prizadevanjih zaradi birokratskih ovir začela propadati in je od nje ostalo bolj malo.
"Mi gremo pa na morje" smo si zapeli tolminski planinci upokojenci in se na mrzlo zimsko jutro zapeljali do Sečovelj, kjer smo pričeli naš pohod. Hodili smo po nasipu do Seče in naprej ob lepo obnovljenem Jernejevem kanalu. Malo bolj nas je segrel vzpon do Forma Vive, ki se nahaja v čudovitem zelenem parku polotoka Seča. Tu se nahajajo kamnite skulpture na prostem, obdane z nasadi oljčnih dreves, ki so nastajale v okviru mednarodnih srečanj kiparjev od leta 1961.
Madeira je otok večne pomladi, otočje vulkanskega porekla in se odlikuje po razgibanosti terena, mili klimi, ki omogoča obisk preko celega leta. Posebnost so gozdovi mimoz, lovorikovca in evkaliptusa, nasadi banan ter sladkornega trsa. Posebnost bo vzpon na najvišji vrh Pico Ruivo 1861 m, kjer doživimo sončni vzhod. Poti nas bodo vodile do spektakularnih slapov, po levadah in akvaduktih, cvetočih parkih in odkrivali bomo posebnosti skrivnostnega otoka.
DATUM: 16.5. – 23.5.2026
S KOM: V sodelovanju z agencijo LIFETREK
VODNIK: vodnica PD Tolmin ALENKA LUŽNIK
PRIJAVA: Alenka Lužnik 051 387 864 ali Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. (omejeno število)
CENA: 1148,00 euro za prijavo do 25.2.2026, redna cena 1298,00
PLACILO: 400 euro ob prijavi, preostanek do 1.4.2026
10 nasmejanih in zadovoljnih obrazov na vrhu Lepi Vršič ali Cima Belle, ker se je turni smuk za PD Tolmin zaradi premalo snega spremenil v čudovito zimsko pohodniško turo. Nekaj vztrajnih turašev je sicer bilo ampak manjka še kakšna pošiljka snega. Dobra družba, sneg, mraz in nepozaben zimski dan.
Kljub deževnemu dnevu se nas je petinpetdeset tolminskih upokojenih planincev, željnih druženja, zbralo na pohod po domačih stezicah. Pohod smo pričeli v Stopniku po sprva strmi grapi mimo Lipnika in naprej nadaljevali zložneje po gozdni poti skozi Zakraj do Šentviške gore. Tu smo naredili postanek, gostoljubnost, streho nad glavo in okrepčilo sta nam nudila Agata in Zoran, sladek prispevek pa je primaknila Mara. Naš pohod smo krožno zaključili skozi Polje do Krepake, kjer nas je počakal avtobus in nas zapeljal do okrepčevalnice Tolminska korita, kjer smo ob prijetnem druženju napolnili naše želodčke.
Decembrski dnevi nas letos že kar nekaj časa razvajajo in ponujajo idealne možnosti za pohode in obiske predvsem nižje ležečih vzpetin, saj je zaradi temperaturne inverzije z nabiranjem višine hoja že bolj podobna pomladanski. Tako je bilo tudi na sobotnem, že 28. pohodu na Jelenk, ki ga organizira Planinsko društvo Kanal. Da so kanalski planinci dobri organizatorji, dokazuje tudi vsako let večja udeležba na pohodu na Jelenk (787 m), letos so nas našteli že 102 pohodnika.
Zadnji novembrski dan nam je prav lepo polepšala Alenka, vodnica PD Tolmin, saj nas je popeljala na 'skalno poplesavanje' po feratah nad dolino Glinščice, tik pod robom kraške planote pri vasi Jezero/San Lorenzo.
Zapisala udeleženka Sonja Vojska, ki je plansko poplesavanje tudi fotografirala.
Tudi letos smo se 7.12.2025 udeležili tradicionalnega Miklavževega pohoda na Krasji vrh v organizaciji PD Kobarid. Tolminske pohodnike sta vodila Nada in Davorin Gaberšček, planinska vodnika PD Tolmin. Lep pohod v sončnem vremenu s kančkom snega.
24. spominski pohod v počastitev padlih in umrlih vojakov ter v spomin na konec 1. svetovne vojne. Sobota, 8. november 2025. Organizirane pohodnike Planinskega društva Tolmin bo vodil vodnik Jože Sedevčič. Prijave do četrtka po telefonu 041 345 411.
V soboto zjutraj, 21.2.2026, se je na železniški postaji Most na Soči zbralo kar lepo število udeležencev Ruthinega pohoda. Z vlakom smo se peljali do Bleda, po stopnicah sestopili do Zake, na izhodišče našega dogodka. Prijavili smo se na stojnici, dobili vsak svojo štartno številko in po želji prispevali humanitarnemu zbiranju sredstev za pomoč posameznikom v stiski. Po željah smo se razdelili v tekaško skupino, skupino, ki se je povzpela na hrib Ojstrica in po Rikljevi poti na Stražo. Bilo je hladno jutro in megla je visela nad Bledom, ko pa so zvonovi naznanjali poldne, se je megla razpršila in posijalo je sonce. V toplem popoldnevu smo prehodili še nekaj krogov okoli Blejskega jezera. Ta dogodek ni tekmovalno obarvan, gre zgolj za to, da združujemo šport in humanitarnost ter vsak krog okoli jezera nosi močno sporočilo:" Nikoli ne odnehaj". S tem sporočilom smo zaključili naš pohod in se popoldne z vlakom vračali proti Mostu na Soči.
