Običajna druga sreda v mesecu je tudi tokrat privabila stalen krog obiskovalcev planinskih večerov, ki so se jim pridružili še nekateri drugi. Predstavitev knjige Iskri se beseda – izbrani zapisi Toneta Škarje (avtor in urednik Žarko Rovšček ob posthumnem soavtorstvu Toneta Škarje) je bila napovedana po nizu predstavitev in objavah v medijih, ki trajajo od tiskovne konference 27. novembra na Slovenskem knjižnem sejmu dalje. S strokovno oceno je medijsko serijo zaključil Planinski vestnik v svoji februarski številki. Veliko zaslug za povečano zanimanje javnosti imata služba za odnose z javnostmi PZS in legendarni lik Toneta Škarje, ki je živ še danes, štiri leta po slovesu.
Pravkar minuli občni zbor Planinskega društva Tolmin je minil uglajeno in rutinirano. Ob vizualnem prikazu na zaslonu in branju skrčenih poročil posameznih vej zelo raznolike dejavnosti (daljša različica je na ogled na društveni spletni strani), je zbor potekal brez zapletov in jecljanja. Enako lahko rečemo tudi za uvodni kulturni program mladih. Vse to morda daje videz lahkotnega dela in prikriva težave, s katerimi se tako kot vsaka druga prostovoljna dejavnost spopada tudi Planinsko društvo Tolmin. Vse možne ovire, ki jih žal velikokrat povzročajo tudi država, družbeni sistem in novodobni slog življenja, namreč rešuje vsako tàko in podobno društvo po svoje.
Predstavitev knjige Iskrí se beseda – Izbrani zapisi Toneta Škarje
sreda, 12. marca 2025, ob 19.00 Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
Po odmevni promociji tega novega knjižnega dela Planinske zveze Slovenije po različnih krajih in v medijih pripravljamo tudi v Tolminu predstavitev in pogovor s soavtorjem in urednikom Žarkom Rovščkom. Vodil ga bo Janko Humar. V pogovoru bo sodeloval tudi Peter Podgornik.
V sliki in besedi bomo predstavili osebnost alpinistične in himalajske legende Toneta Škarje in njegovo literarno delo.
Zvestoba bralcem ob stoletnici ustanovitve istoimenskega planinskega kluba
Nova številka našega glasila, Krpelj 30 je na poti v tiskarno. Čeprav je sprva kazalo, da bomo imeli velike težave pri zbiranju prispevkov in smo bili v želji, da bi glasilo izdali do občnega zbora PD, že malo v zamudi, se je na koncu vse izšlo. Po izkušnjah bi morala biti tisk in vezava zaključena v enem tednu. Naslednji teden bomo torej list že lahko vzeli v roke in preleteli našo dejavnost preteklega leta, prikazano v tiskani besedi in fotografijah.
Dogodek, ki je napolnil avlo Knjižnice Cirila Kosmača v Tolminu z obiskovalci, med njimi tudi iz drugih krajev Slovenije, je predstavljal 50-letni pregled jamarskih raziskav v osrčju Tolminskega Migovca. Kronološko in ob nazorni video projekciji sta jih predstavila Dejan Ristić in Jana Čarga. Gre za zgodbo vztrajnosti, poguma, raziskovalne vneme, vzdržljivosti in sreče. Tudi ta je bila potrebna v polstoletnih prizadevanjih, na kar sta opozorili dve nesreči, ki sta se po zaslugi pogumnih reševalcev na srečo dobro iztekli. Eno od obeh reševanj je dobilo celo epilog v znani seriji Rescue na National Geographicu (2020), ki je nastala na osnovi video gradiva Jamarske reševalne službe.
Tokrat izjemoma 𝘃 𝘁𝗼𝗿𝗲𝗸, 𝟭𝟬. 𝗱𝗲𝗰𝗲𝗺𝗯𝗿𝗮 𝟮𝟬𝟮𝟰, 𝗼𝗯 𝟭𝟵.𝟬𝟬 v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu.
Ob mednarodnem dnevu gora vas vabimo na predstavitev knjige Naveza in pogovor z avtorjema Iztokom Tomazinom in Tomom Virkom. Pogovor bo povezovala Mojca Volkar Trobevšek.
Stoletnico ilegalnega Planinskega kluba Krpelj, ki se je spominjamo v letošnjem letu, so člani Jamarske sekcije PD Tolmin obeležili na svoj način. Na posebnem panoju so prekrižali originalni Krpljev cepin, ki se sicer nahaja v društveni pisarni, s starimi smučmi in krplji, kakršne so uporabljali krpljevci. Postavili so ga v prvem nadstropju prostorov banke OTP v Tolminu, kjer je na ogled in simbolizira Krpljev znak, kot so ga upodobili v žigu.
Prvi zimski planinski večer PD Tolmin v sezoni 2024/2025 𝓩𝓪 𝓷𝓪š𝓸 𝓼𝓽𝓿𝓪𝓻 ̳v̳ ̳s̳r̳e̳d̳o̳,̳ ̳1̳3̳.̳ ̳n̳o̳v̳e̳m̳b̳r̳a̳ ̳2̳0̳2̳4̳,̳ ̳o̳b̳ ̳1̳9̳.̳0̳0̳ v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu.
Spominski večer (video predstavitev) ob 100 – letnici ilegalnega Planinskega kluba KRPELJ.
Upamo, da nam bo uspelo tudi v letošnji sezoni 2024/2025 popestriti dolge zimske večere z zanimivim programom.
Prvi večer bo 13. novembra in bo posvečen minuli 100-letnici ilegalnega Planinskega kluba Krpelj (formalna ustanovitev kluba je bila 16. 3. 1924 na Poreznu). Na njem bomo osvetlili njegovo delovanje in ga postavili v ogledalo današnjega trenutka. Klub je bil ilegalni spremljevalec takratne Soške podružnice Slovenskega planinskega društva in se je ukvarjal s planinsko in jamarsko dejavnostjo. Štejemo ga za pionirja jamarskih raziskav v Posočju. Ker je visoka obletnica, zabeležena ravno na dan preteklega občnega zbora PD letos v mesecu marcu, minila brez večjega poudarka, bomo temu pomembnemu dogodku v zgodovini našega društva posvetili prvi letošnji večer.
Pod vrhom Porezna (1630 m) stoji današnja planinska postojanka, po drugi svetovni vojni večkrat obnovljena in nadgrajena nekdanja italijanska vojašnica. Na njeno predhodnico, malo bolj vstran ležečo staro kočo nekdanje Cerkljanske podružnice SPD, ki jo je slavnostno pospremila množica 1500 navdušenih planincev (l. 1907), nas spominjajo le še stare črnobele fotografske podobe. Po 1. svetovni vojni so jo zasedle italijanske obmejne straže in jo z leti popolnoma uničile.
Prejeli naj bi ga do konca tega tedna, najkasneje do ponedeljka naslednji teden. Takrat bomo začeli z razdelitvijo in pošiljanjem na naslove. Tudi letošnja izdaja ima bogato vsebino, ki poskuša slediti delovanju društva na širokem polju njegovih dejavnosti v letu 2023. Ob vseh besedilih je že navada, da za bolj ličen izgled poskrbijo fotografije članov Fotografske skupine. Naj izdamo nekaj podrobnosti iz vsebine:
Začetek kot običajno pripada uvodniku. V njem pišemo o pomenu pisane besede za dokumentiranje sedanjega dela in da na ta način bolj urejeno ohranjamo spomin na pomembne dosežke iz preteklosti. Umešča nas v prostor in čas in nas kot društvo utemeljuje. Njena največja prednost je v njeni trajnosti. Za nami je namreč leto nekaterih jubilejev, ki so tesno povezani z delovanjem PD Tolmin v preteklosti in je prav, da jih zabeležimo (o tem več v prispevku Leto 2023 – zavezujoča dediščina društvene preteklosti).
