Predstavitev Jamarske sekcije pri Planinskem društvu Tolmin

V Jamarski sekciji pri Planinskem društvu Tolmin (JSPDT) se združujemo jamarji, ki iščemo, raziskujemo, varujemo in dokumentiramo raziskane podzemeljske jame. Skrbimo za izobraževanje novih jamarjev in tako nadaljujemo bogato tradicijo. Prav tako pa skrbimo za osveščanje javnosti o pomembnosti varovanja in ohranjanja podzemlja. Včlanjeni smo tudi v Jamarsko zvezo Slovenije.

Jamarstvo ima na Tolminskem dolgo zgodovino. Že v času takoj po prvi svetovni vojni, leta 1924, so se zavedni Slovenci na čelu z Zorkom Jelinčičem združili in ustanovili ilegalni planinski klub »KRPELJ«, ki je poleg planinstva in drugih športnih dejavnosti vključeval tudi jamarstvo - raziskovanje jam. Krpljevci so raziskali in dokumentirali Zadlaško jamo, Smoganico, Krasnico, Babjo jamo, Pološko jamo in druge jame. Zaradi političnih okoliščin takratnega časa je dejavnost društva zamrla. Leta 1968 smo se Tolminci udeležili raziskave sistema Pološke jame pod vodstvom Inštituta za raziskavo krasa v Postojni. Uspehi so spodbudili Alfonza Fischione, Zorana Lesjak, Slavka Breška in Braneta Bratuž, da so s predsednikom PD Tolmin na območnem zboru PD dne 27. 03. 1971 ustanovili Jamarsko sekcijo pri PD Tolmin.

Z velikim zanosom smo raziskovali jame. Sami smo si izdelali jamarsko opremo, karbidne svetilke, vitel za spuščanje v brezna, jamske lestvice in celo merilne instrumente. Prve zapisnike in načrte raziskanih jam smo poslali na kataster Jamarske Zveze Slovenije leta 1972 in tako postali člani JZS. Sodelovali smo tudi z drugimi društvi in sledili razvoju jamarstva. Leta 1978 smo začeli z uvajanjem vrvne tehnike- plezanja po enojni vrvi, kar je omogočilo hitrejše in lažje raziskovanje tudi globljih jam na Tolminskem Migovcu ter Kaninu. Na Migovcu je JS leta 1986 registrirala kar 17 jam.

Po letu 1986 smo se aktivno udeleževali meddruštvenih raziskav Kaninskih podov.

Leta 1988 je naš član Fratnik Andrej v sodelovanju z italijanskimi jamarji kot prvi Slovenec na slovenskem ozemlju presegel magično mejo 1000 m globine v Črnelskem breznu na Rombonskih podih. To je bilo takrat s svojimi 1200 m najgloblje brezno v Sloveniji. Raziskave na Rombonskih podih so se nadaljevale in leta 1992 je naš član Dejan Ristič sam preplezal danes znano brezno »Čehi 2« do globine 1200 m.

 

Leto 2005 pa je bilo za JSPDT prelomno: v Mali Boki smo sodelovali pri odkritju povezave z breznom »BC4«. Tako je nastal sistem »Mala Boka- BC4» v skupni dolžini 6656 m in z višinsko razliko 1319 m. Vsa leta delovanja društva smo namreč raziskovali Malo Boko od spodnjega vhoda navzgor. In tudi pri prvem prečenju (najglobljem na svetu do sedaj - 1297 m razlike med spodnjim in zgornjim vhodom) smo bili zraven.

Da visokogorski kras skriva še mnogo neraziskanih lepot se je pokazalo na Tolminskem Migovcu. Skupaj z angleškimi jamarji Imperial College Caving Club (ICCC) iz Londona že vse od leta 1994 skupaj raziskujemo tako imenovano »Votlo Goro«. Glavnino podzemlja sestavljajo trije večji jamski sistemi: Primadona, Migovec in Vrtnarija. Trenutno 43 km dolg in -972 m globok jamski sistem, Sistem Migovec je najdaljši jamski sistem v Sloveniji. Ima devet jamskih vhodov, ki se nahajajo na nadmorski višini med 1715 m in 1861 m. Prva povezava uspe leta 2012, takrat Sistem Migovec prvič postane najdaljša jama v Sloveniji. Druga povezava pa uspe tri leta kasneje. Dolgoletne raziskave so razkrile prisotnost vsaj štirih glavnih jamskih nivojev, ki se med seboj povezujejo preko velikih brezen in kanjonov. Sistem ima tudi sedem glavnih sifonov, ki se nahajajo na nadmorski višini med 881 m in 917 m.

15 aktivnih članov poleg raziskovanja in varovanja jam skrbijo tudi za izobraževanje mladih jamarjev. V sklopu Jamarske sekcije deluje Jamarski reševalni center Tolmin. En član sekcije je opravil tudi dodatna izobraževanja za prostovoljnega naravovarstvenega nadzornika in jamskega vodnika.

 

Sekcijo vodi Jana Čarga (tel. št. 031 824 017). Email: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.