Predstavitev Jamarske sekcije pri Planinskem društvu Tolmin
V Jamarski sekciji pri Planinskem društvu Tolmin (JSPDT) se združujemo jamarji, ki iščemo, raziskujemo, varujemo in dokumentiramo raziskane podzemeljske jame. Skrbimo za izobraževanje novih jamarjev in tako nadaljujemo bogato tradicijo. Prav tako pa skrbimo za osveščanje javnosti o pomembnosti varovanja in ohranjanja podzemlja. Včlanjeni smo tudi v Jamarsko zvezo Slovenije. Jamarstvo ima na Tolminskem dolgo zgodovino. Že v času takoj po prvi svetovni vojni, leta 1924, so se zavedni Slovenci na čelu z Zorkom Jelinčičem združili in ustanovili ilegalni planinski klub »KRPELJ«, ki je poleg planinstva in drugih športnih dejavnosti vključeval tudi jamarstvo - raziskovanje jam. Krpljevci so raziskali in dokumentirali Zadlaško jamo, Smoganico, Krasnico, Babjo jamo, Pološko jamo in druge jame. Zaradi političnih okoliščin takratnega časa je dejavnost društva zamrla. Leta 1968 smo se Tolminci udeležili raziskave sistema Pološke jame pod vodstvom Inštituta za raziskavo krasa v Postojni. Uspehi so spodbudili Alfonza Fischione, Zorana Lesjak, Slavka Breška in Braneta Bratuž, da so s predsednikom PD Tolmin na območnem zboru PD dne 27. 03. 1971 ustanovili Jamarsko sekcijo pri PD Tolmin.
Z velikim zanosom smo raziskovali jame. Sami smo si izdelali jamarsko opremo, karbidne svetilke, vitel za spuščanje v brezna, jamske lestvice in celo merilne instrumente. Prve zapisnike in načrte raziskanih jam smo poslali na kataster Jamarske Zveze Slovenije leta 1972 in tako postali člani JZS. Sodelovali smo tudi z drugimi društvi in sledili razvoju jamarstva. Leta 1978 smo začeli z uvajanjem vrvne tehnike- plezanja po enojni vrvi, kar je omogočilo hitrejše in lažje raziskovanje tudi globljih jam na Tolminskem Migovcu ter Kaninu. Na Migovcu je JS leta 1986 registrirala kar 17 jam.
Po letu 1986 smo se aktivno udeleževali meddruštvenih raziskav Kaninskih podov.
Leta 1988 je naš član Fratnik Andrej v sodelovanju z italijanskimi jamarji kot prvi Slovenec na slovenskem ozemlju presegel magično mejo 1000 m globine v Črnelskem breznu na Rombonskih podih. To je bilo takrat s svojimi 1200 m najgloblje brezno v Sloveniji. Raziskave na Rombonskih podih so se nadaljevale in leta 1992 je naš član Dejan Ristič sam preplezal danes znano brezno »Čehi 2« do globine 1200 m.
Da visokogorski kras skriva še mnogo neraziskanih lepot se je pokazalo na Tolminskem Migovcu, kjer smo v sodelovanju z angleškimi jamarji priključili Kavkno jamo ter jamo »M 16« jami Strgane srajce, ter tako odkrili »SISTEM MIG«, ki je s svojimi 11.340 m dolžine in 963 m globine najobsežnejši visokogorski jamski sistem v Sloveniji. Skupno pa smo do letos, 2006, na Tolminskem Migovcu raziskali in izmerili že 19.078 m podzemnih jam.
Leto 2005 pa je bilo za JSPDT prelomno: v Mali Boki smo sodelovali pri odkritju povezave z breznom »BC4«. Tako je nastal sistem »Mala Boka- BC4» v skupni dolžini 6656 m in z višinsko razliko 1319 m. Vsa leta delovanja društva smo namreč raziskovali Malo Boko od spodnjega vhoda navzgor. In tudi pri prvem prečenju (najglobljem na svetu do sedaj - 1297 m razlike med spodnjim in zgornjim vhodom) smo bili zraven.
V sklopu Jamarske sekcije imamo tudi Jamarski reševalni center Tolmin, v katerem aktivno sodelujejo tudi naši člani.
Skrbimo tudi za izobraževanje mladih jamarjev. Pogoj za sodelovanje v Jamarski sekciji je vsaj pripravniški izpit - za varno in uspešno gibanje v podzemlju je potrebno obvladati kar nekaj znanja. Tudi za to izobraževanje poskrbimo starejši in izkušenejši jamarji z vodenjem pripravniških tečajev, kar nam zagotavlja kontinuiteto. Organiziramo predavanja z diapozitivi po osnovnih šolah celotne občine. Vsako leto vodimo osnovnošolsko mladino v lažje jame v okolici Tolmina.
Z velikim zanosom smo raziskovali jame. Sami smo si izdelali jamarsko opremo, karbidne svetilke, vitel za spuščanje v brezna, jamske lestvice in celo merilne instrumente. Prve zapisnike in načrte raziskanih jam smo poslali na kataster Jamarske Zveze Slovenije leta 1972 in tako postali člani JZS. Sodelovali smo tudi z drugimi društvi in sledili razvoju jamarstva. Leta 1978 smo začeli z uvajanjem vrvne tehnike- plezanja po enojni vrvi, kar je omogočilo hitrejše in lažje raziskovanje tudi globljih jam na Tolminskem Migovcu ter Kaninu. Na Migovcu je JS leta 1986 registrirala kar 17 jam.
Po letu 1986 smo se aktivno udeleževali meddruštvenih raziskav Kaninskih podov.
Leta 1988 je naš član Fratnik Andrej v sodelovanju z italijanskimi jamarji kot prvi Slovenec na slovenskem ozemlju presegel magično mejo 1000 m globine v Črnelskem breznu na Rombonskih podih. To je bilo takrat s svojimi 1200 m najgloblje brezno v Sloveniji. Raziskave na Rombonskih podih so se nadaljevale in leta 1992 je naš član Dejan Ristič sam preplezal danes znano brezno »Čehi 2« do globine 1200 m.
Da visokogorski kras skriva še mnogo neraziskanih lepot se je pokazalo na Tolminskem Migovcu, kjer smo v sodelovanju z angleškimi jamarji priključili Kavkno jamo ter jamo »M 16« jami Strgane srajce, ter tako odkrili »SISTEM MIG«, ki je s svojimi 11.340 m dolžine in 963 m globine najobsežnejši visokogorski jamski sistem v Sloveniji. Skupno pa smo do letos, 2006, na Tolminskem Migovcu raziskali in izmerili že 19.078 m podzemnih jam.
Leto 2005 pa je bilo za JSPDT prelomno: v Mali Boki smo sodelovali pri odkritju povezave z breznom »BC4«. Tako je nastal sistem »Mala Boka- BC4» v skupni dolžini 6656 m in z višinsko razliko 1319 m. Vsa leta delovanja društva smo namreč raziskovali Malo Boko od spodnjega vhoda navzgor. In tudi pri prvem prečenju (najglobljem na svetu do sedaj - 1297 m razlike med spodnjim in zgornjim vhodom) smo bili zraven.
V sklopu Jamarske sekcije imamo tudi Jamarski reševalni center Tolmin, v katerem aktivno sodelujejo tudi naši člani.
Skrbimo tudi za izobraževanje mladih jamarjev. Pogoj za sodelovanje v Jamarski sekciji je vsaj pripravniški izpit - za varno in uspešno gibanje v podzemlju je potrebno obvladati kar nekaj znanja. Tudi za to izobraževanje poskrbimo starejši in izkušenejši jamarji z vodenjem pripravniških tečajev, kar nam zagotavlja kontinuiteto. Organiziramo predavanja z diapozitivi po osnovnih šolah celotne občine. Vsako leto vodimo osnovnošolsko mladino v lažje jame v okolici Tolmina.
