Planinsko društvo Tolmin

Zajavor, 1825m, v grebenu Muzcev

ZajavorTokrat se je dan začel na prelazu Tam na Meji, po že jesensko obarvani stezi, proti vrhovom Muzcev,  osvetljenimi z jutranjim soncem. Daleč levo in desno, visoko pod grebenom, sta se oglašala jelena in vabila svoje družice. Ob stezi so se bohotili lepi jurčki in strašljivi vražji gobani.  Med udeleženci je bilo pravo vzdušje, saj se nam je obetal lep dan. Prišli so iz različnih koncev Slovenije, samo Gorenjka in Dolenjska, je na nas pozabila.

 Sprva nas je vodila pot skozi gozd, nato čez travnata pobočja do sedla Zajavor in po obledelih rdečih pikah na vrh s križem in skrinjico, v kateri ni bilo vpisne knjige. Dolgo smo se greli na soncu in uživali v razgledih na vse strani: Stolov greben, Kaninsko pogorje, Montaž, Strma peč, Žrd, Karnijske Alpe, Dolomiti, komaj opazni obrisi morja, še v  megli.

Prečenje grebena od sedla do zavetišča Nizki vrh ni vrisano na karti, a je sledljivo. Kljub razgibanemu terenu,  v smislu , gor in dol, je bilo potrebno  paziti na korak, saj trave skrivajo pod sabo skale in hop, že je tu kak zvin ali bližnjica v večnost. Druga »muzika« se začne, ko prideš v gozd, kjer smo se v iskanju prehodov, ob zelo redki, rdeči- rumeni markaciji, končno prebili do zavetišča Nizki vrh. Včasih je bila tu planina. Prijazni oskrbnik  nas je postregel s čajem iz bukovega lubja. Dober, spominja na okus  jabolka. Pospravili smo še vse ostanke hrane iz nahrbtnikov, se poslovili od prijaznih gostiteljev, ki bi z nami še kar klepetali, ter krenili proti dolini, še kako uro.

 Več fotografij si lahko pogledate tukaj.

 Besedilo in foto: Slavica Boljat

Natisni E-naslov