Pohod od češnje do češnje v organizaciji Planinskega društva Brda, tudi letos je bil dobro obiskan, je potekal po turistični poti Črnica, poimenovani po stari sorti češenj. Od vinske kleti v Dobrovem nas je pot vodila po kolovozih, malo navzdol, malo navzgor, prečkali smo potok in se nato povzpeli do kapelice pri Šlovrencu. Razgledi so bili po deževnem vremenu čudoviti vse do Matajurja, Krna in drugih nam domačim vrhovom ter na drugo stran na Brda (Hruševlje, Neblo) in tudi Furlanijo. Pokrajina je urejena in povsod prepredena z vzorno urejenimi vinogradi.
V nedeljo, 26. 5., ob 6.30 smo se v Tolminu zbrali člani PD Tolmin, PD Kobarid in Planinske družine Benečije. Odpravili smo se skozi Zatolmin in se nato vzpenjali ob vznožju Vodil vrha proti severu. Kmalu se nam je odprl pogled na vas Čadrg, dolino Tolminke in naše lepe gore in korak je postal lažji. Posijalo je sonce, ki nas je spremljalo po poti. Tako smo lahko v vsem svojem sijaju občudovali Krnsko pogorje in cvetoče planinske pašnike, na katerih so počivale simpatične krave. Ko smo po štirih urah hoda prispeli na cilj, so sonce zakrili oblaki in postalo je hladno, a nas je pogrel topel čaj, ki so nam ga pripravili na planini. Po kratkem počitku smo se ob spomeniku padlih udeležili proslave ob 80-ti obletnici bitke pod Rdečim robom, ki se je zgodila v letu 1944. Pozdravila nas je predsednica PD Tolmin Milena Brešan, Žarko Rovšček pa nam je pripovedoval zgodbo o teh težkih časih. Člani PD Tolmin so zapeli nekaj pesmi, skupaj pa smo v spomin na našega dolgoletnega vodnika Rudija Raucha zapeli »Zakrivljeno palico v roki«. Polni vtisov smo se vračali proti dolini ob vznožju Mrzlega vrha in Vodil vrha. Tik preden smo zagledali okolico Tolmina s Kozlovim robom, nas je za kratek čas ujel tudi dež. To nam ni pokvarilo dobre volje, v dolino smo se vrnili zadovoljni in polni pozitivne energije. Zapisala: Mija Kokošin. Foto Miljko Lesjak, Žarko Rovšček, Mija Kokošin #TVU2024, SLOVENIJA PLANINARI
PD Nova Gorica in PD Tolmin vabita v 𝐬𝐨𝐛𝐨𝐭𝐨 𝐢𝐧 𝐧𝐞𝐝𝐞𝐥𝐣𝐨, 𝟔. 𝐢𝐧 𝟕. 𝐣𝐮𝐥𝐢𝐣𝐚 𝟐𝟎𝟐𝟒, na Pohorje od Maribora do Rogle. Člane društev vabimo, da se prijavijo najpozneje 𝐝𝐨 𝐩𝐞𝐭𝐤𝐚, 𝟏𝟕. 𝟓. 𝟐𝟎𝟐𝟒 po tel. 05 302 30 30 (PD Nova Gorica) in vplačajo akontacijo 50 €. Predviden je avtobusni prevoz. Poskrbljeno bo za prenočišče z vključeno večerjo in zajtrkom. Predviden prispevek pri 20 udeležencih bo 110 €, pri 40 udeležencih pa 80 €.
Tokratni pohod smo naredili bolj položno. Za cilj smo si izbrali izliv Soče v morje. Začetek naše poti se je začel v narodnem parku Isola della Cona. Poleg izliva naše lepotice smo si ogledali še park, kjer domuje preko tristo vrst ptic. Čeprav smo bili na morju, smo v lepem vremenu uživali tudi v razgledu na naše gore. Na poti domov smo si ogledali v Sredipolju še spomenik in muzej padlim v prvi svetovni vojni. Na dvaindvajsetih nadstropjih je pokopanih preko sto tisoč padlih. Na koncu se nam je le nabralo nekaj višinskih metrov.
Na prvi Rudijev spominski pohod smo se tolminski planinci odpravili v Benečijo. Pohod smo pričeli v vasi Prešnje, se povzpeli na Karkoš (453 m), nadaljevali na Staro Goro (618 m) in zaključili na Špiku (659 m). Na poti smo premagali približno petsto višinskih metrov in prehodili 11 km poti. Ker je noč poprej sneg pobelil vrhove in dež očistil ozračje, so bili vremenski pogoji res odlični, kar je tudi vplivalo na razpoloženje pohodnikov, ki so uživali v poti in razgledih.
V nedeljo, 7. aprila 2024, se je lepa skupinica PD Tolmin udeležila pohoda med cvetočimi češnjami, ki ga vsako leto organizira Planinsko društvo Brda. Izhodišče ture je bilo v Cerovem pri vaškem domu, nadaljevali smo po terasah burno cvetočih češenj v Dolnje Cerovo, se spustili v dolino Briše, kjer so nas pogostili s sladicami in pijačo. Postalo je že vroče, vendar smo nadaljevali nazaj v Gornje Cerovo, si ogledali cerkev sv. Lenarta in prisostvovali zgodovinski razlagi zgodovine cerkve in vasi Cerovo, kjer smo pohod tudi zaključili. Foto Slavica Boljat
Danes smo se udeležili 29. tradicionalnega pohoda PO STOPINJAH VALENTINA STANIČA. Štartali smo v Solkanu in se povzpeli čez Sabotin do Vrhovelj v Goriških brdih. Zaključek pohoda je bil v Kanalu ob Soči. Preživeli smo lep sončen dan in uživali v razgledih na Sočo , ki se je vila po dolini.
Če bi lahko naročili vreme, bi se odločili za prav tak dan, kot nas je pričakal v sredo, 20. marca. Že vožnja do visokogorskega prelaza Predel je nudila čudovite razglede po Soški dolini in vseh vrhovih; da o Soči ne govorimo, saj s svojo barvo prav bode v oči. Le krajši del poti s Predela proti Rabeljskemu jezeru nas je objela megla, prav kmalu pa nas je spet obsijalo sonce.
Mara in Simon, ki sta vodila izlet skupine planincev upokojencev, okrog 70 se nas je zbralo, med njimi je bilo kar precej novih pohodnikov, sta za prvi ogled izbrala naravni rezervat oziroma jezerce Zelenci, iz katerega vre iz plasti jezerska kreda, ki daje vodi značilno modrozeleno barvo. Rezervat, v katerem je našlo dom veliko zanimivih rastlinskih vrst, med živalskimi pa so zastopane predvsem dvoživke in razni ptiči, leži takoj za vasjo Podkoren. Rezervat je lepo urejen, močvirnato okolico pa si je mogoče ogledati po lesenih brveh.
Letošnji že 30. pohod po Jurčičevi poti je potekal v znamenju 180. obletnice rojstva pisatelja in časnikarja Josipa Jurčiča, avtorja prvega slovenskega romana Deseti brat, ter 160-letnice izida njegove prve povesti Jurij Kozjak.
Na pot smo se odpravili iz Višnje Gore, kjer je pisatelj obiskoval osnovno šolo, izpred Hiše kranjske čebele (največja doživljajska razstava o kranjski čebeli v Evropi), ki bi si zaslužila poseben ogled, potem pa čez Zavrtače, Polževo, do cerkvice sv. Duha, ki je najvišja točka pohoda (630 m), skozi vas Oslica, do Muljave in rojstne hiše pisatelja, kjer je bila tudi osrednja prireditev.
Kot vsako leto, smo se tudi letos priključili dobrodelnemu, humanitarnemu teku in pohodu okoli Blejskega jezera, v spomin na ultramaratonko, vrtnarko, pisateljico in kuharico Ruth Podgornik Reš. S svojimi aktivnostmi je bila marsikomu vzor, bodisi na športnem ali kakršnem koli drugem področju. Prav zaradi dolžine in 48 ur neprekinjene prireditve, se je lahko vsak udeleži. Pridemo lahko kadarkoli in naredimo poljudno razdaljo, počasi ali hitro, na način, ki nam najbolj ustreza.
Včeraj, 21. 2. 2024, smo se upokojenci planinci iz Tolmina odpeljali v Brkine. Bilo nas je 70. Obiskali smo Mitski park v Rodiku pri Kozini. Pohod je bil zelo zanimiv in z malo domišljije tudi šaljiv. Drobci tega mitskega izročila, ki se navezujejo na določen kraj na tematski poti, so predstavljeni z umetniškimi kamnitimi skulpturami. Tu gre za lepo doživetje narave, v katerem se prepletata umetniški in mitski izraz. Pot se je vila po gozdu, vreme nam je bilo naklonjeno in prehodili smo c. 12 km.
Pohod od češnje do češnje v organizaciji Planinskega društva Brda, tudi letos je bil dobro obiskan, je potekal po turistični poti Črnica, poimenovani po stari sorti češenj. Od vinske kleti v Dobrovem nas je pot vodila po kolovozih, malo navzdol, malo navzgor, prečkali smo potok in se nato povzpeli do kapelice pri Šlovrencu. Razgledi so bili po deževnem vremenu čudoviti vse do Matajurja, Krna in drugih nam domačim vrhovom ter na drugo stran na Brda (Hruševlje, Neblo) in tudi Furlanijo. Pokrajina je urejena in povsod prepredena z vzorno urejenimi vinogradi.
