Tolminski kuk - zimska tura AŠ
V dneh, ko je nizkooblačni pokrov kar vstrajal nad dolino tudi čez dan smo v sklopu alpinistične šole SAO izvedli 
zimsko turo. Šli smo pogledat ali spletne kamere iz višjeležečih krajev lažejo, ko med tednom na njih občudujemo jasno nebo brez oblaka.
Že pod Tolminskimi ravnami smo se prebili iz oblačnosti v jasno jutro. Zasedli smo parkirišče, preverili ali imajo vsi tečajniki pravilno nastavljene dereze in se jo za kratek čas ubrali po mulatieri proti planini Kal, do odcepa skozi grapo, po kateri smo skrajšali del poti. Na gozdni meji smo si nadeli dereze in po dolini med Vrhom nad Škrbino in Tolminskim Migavcem pričeli spoznavati čare hoje v derezah. Kotanjo pod Škrbino smo izkoristili za pavzo in učenje ustavljanja s cepinom v vseh možnih položajih padca.
Toplo sonce je pričelo puščati posledice tudi na snegu in iz jutranjega škripavca so pričele počasi nastajati smučarske sanje, ampak itak da so bile razmere za smučat v cenzurirano, smo se tolažili, še najbolj Cvek, čigar smučke so ostale na strehi avta v Ravnah - nekaj ostalih jih je na srečo pustilo doma.
Spihan vršni greben, megleno morje na zahodu do obrzorja, ravno v času plime, ki je požirala oddajnik na Kuku nad Livškimi ravnami in ga požrla še preden smo uspeli pomalcati. Sestop po idealno odpuščenem snegu (kje ste smučke?!!!), še nekaj novega: cokle na derezah. Demonstracija iskanja s plazovno žolno, da bo teorija ki nas še čaka okoli tega malo manj fiktivna, potem smo pa že na meji meglenega morja, ki se začenja že nad zgornjo mulatjero. V Tminu sledi še obvezna analiza in izlivi vtisov, potem smo pa že počasi končali.
Ture se je udeležilo 27 osebkov, od tega 22 tečajnikov, 3 alpinisti in 2 inštruktorja. Fotografije so prispevali Marko Leban, Matevž Rovšček in Miranda Ortar, tekst pa Iztok Rutar.
