Občni zbor Soškega alpinističnega odseka – januar 2012
Kot vsako leto v 2. polovici januarja, smo se tudi to leto alpinisti Soškega alpinističnega odseka zbrali na planini Razor. Čeprav se dogajanje na in ob občnem zboru odseka, iz leta v leto, ne spreminja veliko, je dogodek vsako leto nekaj posebnega in se marsikomu nepozabno vtisne v spomin. To je čas, ko se v gorskem okolju zberemo ljubitelji vertikale, ki smo vključeni v Soški alpinistični odsek, ko se naredi pregled celoletnih aktivnosti in medse sprejme nove člane.
Dan pred večernim dogodkom običajno izkoristimo za urjenje novih, svežih sil na odseku. Tokrat so se vadbe udeležili že nekoliko bolj izkušeni tečajniki, zato smo pri vaji reševanja iz ledeniških razpok simulirali realne razmere in smo padlega dvigali preko skalne pregrade. Po vadbi smo se povzpeli na Globoko in med vzponom – na primernem mestu – vadili zaustavljanje s cepinom. Že v trdi temi smo nadaljevali z iskanjem zasutega v plazu s pomočjo lavinske žolne. Po mrzlem aktivnem dnevu je bila pašta z golažem, ki sta nam jo pripravila Slavica in Jože res enkratnega okusa. Hvala!
{phocagallery view=category|categoryid=318|limitstart=0|limitcount=4}
Po večerji nam je Darko Podgornik s sliko in besedo predstavil smeri, ki jih je v preteklem letu plezal z različnimi soplezalci. Največkrat se je seveda navezal na vrv s svojim dolgoletnim soplezalcem Ivanom Rejcem.
Po ogledu slik nam je naš načelnik Marko Koren podal poročilo o aktivnostih odseka v letu 2011. Na kratko nekaj utrinkov … Lansko leto je prineslo zimo, kot je tudi naši najstarejši člani, v naših gorah, ne pomnijo. Sneg in nato dež do višav je gore oblekel v snežno leden oklep. Plezale so se smeri, na katere si v običajnih zimah nihče niti pomisliti ne upa. Vzponi s te zime so bili že objavljeni na teh straneh. Tudi poletna sezona je bila izjemna. Podarila nam je stabilno sončno vreme ob skoraj vsakem koncu tedna in dolgo toplo jesen.
Preko celega leta je bila med najbolj aktivnimi naša najbolj modra in izkušena naveza - Darko Podgornik in Ivan Rejc. Darko in Ivan si res vsako leto najdeta zanimive cilje in preplezata smeri zavidljivih težavnosti. Tako v zimskem, kot poletnem času, sta v gorah veliko doživela. Več si lahko preberete v poročilu alpinističnega odseka. Naj le še podkrepim trditev - modra in izkušena naveza. Skupaj štejeta preko 100 let, aktivnih plezalnih let, pa sta skupaj nabrala že preko pol stoletja.
{phocagallery view=category|categoryid=319|limitstart=0|limitcount=4|imageordering=3}
Darko je obiskal med plezalci zelo priljubljene stene Taghie v Maroku. Tudi on je bil navdušen nad smermi in kvaliteto skale v teh Maroških stenah.
{phocagallery view=category|categoryid=319|limitstart=4|limitcount=7|imageordering=3}
Po plezalni aktivnosti ne zaostaja veliko naš načelnik Marko Koren. Z različnimi soplezalci je preplezal cca. 30 smeri. Od tega polovico s tečajniki. S soplezalci s kobariškega je preplezal tudi nekaj novih - prvenstvenih smeri.
Novo linijo je v pokončni steni Vršaca našel tudi Nejc Kurinčič. Novo smer sta s soplezalko Nežo poimenovala Idiot. Zakaj – vprašajte njiju :)
Marko Gruden in Ivan Rejc sta odkrivala mogočno steno Sass Maorja v skupini Pale v Dolomitih. Smer Castiglioni -Detassis je bila dolgoletna Ivanova želja. Za plezanje v tako impozantni steni Marka seveda ni bilo potrebno dolgo prepričevati. O višini stene nekaj pove tudi njuna dogodivščina v smeri Battega - Solleder. Na skici je na vrhu smeri vrisana polica, ki vodi iz stene. Po celodnevnem plezanju sta bila mnenja, da je čas, da bi našla to polico. Prečila sta daleč v levo, vendar ju polica nikakor ni hotela izpustiti iz stene. Vrnila sta se nazaj in vtem se je stemnilo. Vsak na svoji – ne preveč udobni polički – sta predremala noč. Zjutraj sta našla nadaljevanje smeri in uspešno preplezala smer do vrha. Pogled na steno iz doline je pokazal, da sta iskala izstopno polico le malo nad polovico smeri. Ja, Sass Maor je res impozanten stolp!
Spomini na poletne plezalne dogodivščine so nekoliko zapeljali pero... Vrnimo se nazaj na zaključni del občnega zbora, ki je sledil pregledu dogajanja na odseku v letu 2011. Letos smo v svoje vrste sprejeli dva alpinista in dva starejša pripravnika. Najprej sta pred izpitno komisijo stopila brata Nejc in Rok Kurinčič. Čeprav sta na zagonetna vprašanja dobro odgovarjala, stroga komisija ni in ni bila zadovoljna. Seveda je sledil ognjen krst po zadnji plati. Prav gotovo je bila komisija še posebej stroga zaradi njunih vzponov, ki burijo duhove že odkar sta se brata pojavila na odseku. Zimski vzpon v SZ steni Planje v smeri Katarza - Mansarda v lanski zimski sezoni in Puntarska smer v Vršacu v letošnji zimi - res nista vzpona „primerna“ za tečajniški staž. In kot vedno – ob izstopajočih stvareh – se krešejo mnenja … Res ne veš, ali bi jima čestital, ali bi ju že med letom po zadnji plati … Vsekakor dobila sta pošteno plavi „ta zadnji“, vendar taki korenjaki si to seveda ne vzamejo dosti k srcu.
Na koncu sta pred izpitno komisijo stopila Sandro Krajnik in Gregor Brešan. Med letom sta uspešno opravila zahtevne republiške teoretične in praktične izpite. Sedaj ju je čakala le potrditev našega odseka. Glede na to, da se eden od njiju to poletje odpravlja v Bolivijo, sta morala malo potrenirati latinsko-ameriške plese v popolni plezalni opravi. Predstva je bila taka, da so nas vse boleli trebuhi, ne samo nekatere zadnja plat. Seveda smo „ta zadnji“ premerili tudi Sandru in Gregorju. Alpinist pač mora biti utrjen!
{phocagallery view=category|categoryid=317|limitstart=0|limitcount=3}
Obogatitev naših vrst z dvema alpinistoma in dvema starejšima pripravnikoma smo seveda veselo proslavili. Noč je bila dolga … Kljub temu so se nekateri naslednji dan zapodili v prve zaledenele slapove v tem letu, novim dogodivščinam, izkušnjam naproti …
