Tudi medvedi so del našega vsakdana
O zahtevnem reševanju nad Gorenjo Trebušo
Marsikaj smo tolminski gorski reševalci že reševali, a da bomo "reševali" medveda, si verjetno nismo mislili. Pa se je pretekli vikend zgodilo ravno to.
Lovci so na področju Gorenje Trebuše ustrelili ali uplenili, kakor komu volja, velikega in težkega medveda. Očitno je bil malo svojeglav, saj ni padel na kraju, ampak se je zavlekel čez hrib in se na koncu poslovil od življenja v strmi grapi v prepadnih pobočjih nad Gorenjo Trebušo, na kraju imenovanem Nad zelenim robom.
Ko smo se v nedeljo zjutraj zbrali in skupaj z lovci po slabih dveh urah gaženja južnega snega in transporta opreme z AKI-jem prišli na kraj, nam je bilo hitro jasno, da zadeva ne bo enostavna. Načrtovana vrnitev po isti poti z medvedom zaradi strmih pobočij ni prišla v poštev. Tako je preostal le spust navzdol. Na žalost se je snežna odeja končala na višini, kjer je bil najden medved.
Sam transport po strmi grapi je bil zahteven. Tako zaradi same teže medveda, ki je imel preko 200 kg, kot tudi zaradi skalnih skokov, podrtega drevja, vode in blatnih pobočij. Da nam ne bi bilo prevroče je poskrbelo še vreme in nas ves čas hladilo z dežjem. Še najlažje je potekal transport po improvizirani žičnici, ko smo v cik-caku prečili z brega na breg.
Veliko spretnosti in iznajdljivosti je bilo potrebno, da smo do večera prišli že blizu doline. Zaradi bližajoče noči, goste megle in zahtevnega terena smo akcijo prekinili in jo nadaljevali v ponedeljek zjutraj. Še nekaj spustov po improvizirani žičnici so bilo potrebno, da smo ga spravili do travnika. S traktorjem je bil transport naprej zelo enostaven.
Skupno je bilo potrebno 450 višinskih metrov spusta po zahtevnem in nevarnem terenu, kjer je zelo prav prišla motorna žaga, pa tudi motorni vitel, ki so ju uporabljali lovci. Trpela je oprema, pa tudi vsi, ki so nosili in pomagali. A najvažnejše je bilo, da se v dveh dneh ni poškodoval nihče od udeleženih desetih gorskih reševalcev in štirinajstih lovcev.
Več fotografij si lahko ogledate tukaj.
Besedilo in foto: Miljko Lesjak
