V sredo, 18. 9. 2024, smo se planinci upokojenci iz Tolmina zapeljali na Dolenjsko - v Ribnico. Naš cilj je bila Mala gora, cerkev sv. Ane in razgledna točka - stene sv. Ane, od koder se nam je odprl pogled na vso dolino. Pot je bila lahka in pri vzponu ponekod mokra in spolzka. Med potjo smo se ustavili pri koči na Mali gori, ki pa je bila žal zaprta. Tu smo si vzeli čas za malico in kratek počitek. Ob povratku smo se za kratek čas ustavili še pri Jamarskem domu, kjer nam je prijazna lastnica postregla kavo in pecivo. Pohod smo zaključili na parkirišču, kjer smo dopoldan štartali, se vkrcali v avtobus in se odpeljali proti domu.
V sredo, 11. 09. 2024 so bili markacisti zopet v akciji. Popravili so poškodovane jeklenice na poti E7 v grapi med Hudo stopnjo in Mladinsko kočo (2 nova klina, ponovno napenjanje jeklenice). Po končanem delu so napravili še ogledno turo do Hude stopnje. Na prihodnji akciji bo treba pot na nekaterih mestih prekopati in razširiti.
Če se hočeš povzpeti na vrh planiške velikanke, moraš premagati več kot tisoč stopnic. Pogled navzdol na strmo doskočišče pa te navda še z večjim spoštovanjem do pogumnih fantov in deklet, ki si upajo spustiti v globino. In to je bil naš prvi vzpon v soboto, 7. septembra 2024, ko smo se s planinsko vodnico Slavico Boljat odpravile na Kucerje, 1619 metrov visok vrh v Julijskih Alpah na mejnem grebenu med Slovenijo in Italijo. Ker je vročinski val že nekoliko popustil, po meglenem jutru pa nas je v Planici pričakalo jasno vreme in sonce, smo dobro razpoložene startale ob letalnici. Le tri smo se zbrale v Tolminu, kar pa ni pokvarilo vzdušja.
Na sončno in vročo soboto, 31. avgusta 2024, se je v Bohinju zbralo kar 230 prostovoljcev, markacistov iz cele Slovenije, ki so se odzvali na vseslovensko delovno akcijo v Bohinjskih gorah, znano po imenu Dan slovenskih markacistov. Delovnega srečanja markacistov PZS so se udeležili tudi naši markacisti. Več: Planinska zveza Slovenije
V soboto, 31. 8., smo se odpravili na pohod po Poti stoletnice v zahodne Julijske Alpe. Pot smo pričeli v dolini Bele vode in se ob levem bregu potoka Bela voda (Riobianco) najprej povzpeli do koče Brunner, kjer smo si iz bližnjega korita natočili vode in si skozi veje dreves že lahko malce ogledali visoke vrhove pred nami. Sledili smo poti skozi ruševje in veseli smo bili, da smo se na pot odpravili dovolj zgodaj, saj smo hodili v senci. Pred nami se je pričel odpirati pogled na okoliške vrhove, na Visoko Belo Špico, Roglič, Kraljevsko Špico, kjer je pravi raj za alpiniste.
Zdenka Kavčič je praznovala visok življenjski jubilej, 95-letnico. Ob tej priliki smo jo obiskali predstavniki Planinsko društvo Tolmin, Društva upokojencev občine Tolmin in prostovoljki programa starejši za starejše. Zdenki smo čestitali ob visokem osebnem jubileju in ji zaželeli predvsem trdno zdravje. Zdenka Kavčič je bila goram in planinam zvesta vse življenje. Dobro je poznala tudi delo in probleme v planinski organizaciji in uspešno sodelovala v raznih odsekih in sekcijah društva ter skrbela, da je delo na finančnem področju potekalo brez problemov. Kot računovodkinja društva je Zdenka delala skoraj dvajset let. Še vedno je vesela vsakega srečanja z nekdanjimi sodelavci in prijatelji v društvu, s katerimi tudi rada poklepeta.
Tokrat smo se odpravili še v nočnih urah proti Kamniku. Obiskati smo nameravali Ojstrico, ki velja za kraljico Kamniško-Savinjskih Alp. Gora se nahaja nad Logarsko dolino in Robanovim kotom. Že od začetka nas je spremljalo sončno in vroče vreme. Pohod smo pričeli na parkirišču pri planini Podvežak. Pot nas je najprej peljala skozi gozd, nato pa med rušjem na sedlo med Koroškim vrhom in Malo Ojstrico.
Košnja in porezavanje vej na poti s planine Stador na Kobiljo glavo in pl. Stador - Ljubinjske Ravne. Na delu poti je Ivo obnovil stare markacije in napravil nekaj novih. Akcije so se udeležili 4 markacisti: Perdih Srečko, Valentinčič Boris, Bellomo Ivo in Lesjak Zvonko.
V sredo, 21.8. 2024, smo se planinci upokojenci zjutraj z avtobusom odpeljali iz Tolmina proti Gorenjski, na Krvavec do planine Jezerca. Planinska pot nas je usmerila čez Kriško planino in naprej do planine Koren (1675 m). Za nekatere se je tu pot zaključila, drugi pa so pot nadaljevali do vrha, na Kompotelo (1989 m), kjer je bil vzpon poplačan z lepimi razgledi na okoliške vrhove. Vrnili smo se po isti poti do izhodišča. Vreme nam je bilo naklonjeno in pohod je lepo uspel.
V torek, 13.8.2024, smo Tolminski gorski reševalci skupaj z dežurno ekipo GRS na Brniku in posadko helikopterja Letalske policijske enote intervenirali dvakrat v slabi uri.
Na prvo intervencijo smo se odpravili že nekaj pred dvanajsto uro. Planinec je pri sestopu z Vrha Škrli proti Tolminskim Ravnam na neoznačeni poti zaplezal v strm in zelo zahteven teren, iz katerega se ni mogel rešiti. Reševalci smo se s terenskimi vozili, tudi s štirikolesnikom in dronom, odpeljali v Polog v iskanje kraja nesreče, saj prve informacije o lokaciji niso bile točne.
V sredo, 18. 9. 2024, smo se planinci upokojenci iz Tolmina zapeljali na Dolenjsko - v Ribnico. Naš cilj je bila Mala gora, cerkev sv. Ane in razgledna točka - stene sv. Ane, od koder se nam je odprl pogled na vso dolino. Pot je bila lahka in pri vzponu ponekod mokra in spolzka. Med potjo smo se ustavili pri koči na Mali gori, ki pa je bila žal zaprta. Tu smo si vzeli čas za malico in kratek počitek. Ob povratku smo se za kratek čas ustavili še pri Jamarskem domu, kjer nam je prijazna lastnica postregla kavo in pecivo. Pohod smo zaključili na parkirišču, kjer smo dopoldan štartali, se vkrcali v avtobus in se odpeljali proti domu.
