V nedeljo, 7. aprila 2024, se je lepa skupinica PD Tolmin udeležila pohoda med cvetočimi češnjami, ki ga vsako leto organizira Planinsko društvo Brda. Izhodišče ture je bilo v Cerovem pri vaškem domu, nadaljevali smo po terasah burno cvetočih češenj v Dolnje Cerovo, se spustili v dolino Briše, kjer so nas pogostili s sladicami in pijačo. Postalo je že vroče, vendar smo nadaljevali nazaj v Gornje Cerovo, si ogledali cerkev sv. Lenarta in prisostvovali zgodovinski razlagi zgodovine cerkve in vasi Cerovo, kjer smo pohod tudi zaključili. Foto Slavica Boljat
Jamarska šola je tudi v tem letu v polnem teku. Eden izmed pripravnikov je še posebej navdušen nad jamami v dolini Doblarce in je bil na dan ogleda naš vodič. Tako smo organizirali ogledno akcijo domačinom poznane, a neregistrirane jame. Da bo izlet še bolj bogat, smo se odzvali tudi že 2-letnem povabilu lokalnega planinca, lovca in jamarja Tonija. Le ta nam je hotel pokazati jamo, ki leži v bližini njegovega domovanja. Domačini so jo imenovali Velika Kavcova jama. Nad jamo smo bili navdušeni.
Če bi lahko naročili vreme, bi se odločili za prav tak dan, kot nas je pričakal v sredo, 20. marca. Že vožnja do visokogorskega prelaza Predel je nudila čudovite razglede po Soški dolini in vseh vrhovih; da o Soči ne govorimo, saj s svojo barvo prav bode v oči. Le krajši del poti s Predela proti Rabeljskemu jezeru nas je objela megla, prav kmalu pa nas je spet obsijalo sonce.
Mara in Simon, ki sta vodila izlet skupine planincev upokojencev, okrog 70 se nas je zbralo, med njimi je bilo kar precej novih pohodnikov, sta za prvi ogled izbrala naravni rezervat oziroma jezerce Zelenci, iz katerega vre iz plasti jezerska kreda, ki daje vodi značilno modrozeleno barvo. Rezervat, v katerem je našlo dom veliko zanimivih rastlinskih vrst, med živalskimi pa so zastopane predvsem dvoživke in razni ptiči, leži takoj za vasjo Podkoren. Rezervat je lepo urejen, močvirnato okolico pa si je mogoče ogledati po lesenih brveh.
V petek, 15.3.2024, smo se planinci popoldne odpravili na izlet v neznano. Pojma nismo imeli, kam gremo. Ko se je avtobus ustavil nad Livkom, smo zagledali svoj cilj - Kuk. Pot je bila najprej le rahlo strma, potem pa smo morali zagristi v strmino. Dobro smo se ogreli in kmalu prišli na vrh. Oh, kako je teknila malica! Nato smo izpolnili še planinske dnevnike. Ker se bilo hladno in se je začelo mračiti, smo se spustili proti avtobusu. A presenečenj tistega dne še ni bilo konec. Ob poti je utripala lučka in zagledali smo nahrbtnik brez lastnika. Ko je učiteljica Darja pogledala vanj, nas je čakalo obvestilo škrata Kukca in sladko darilo. Zadovoljni smo se spustili v dolino in v temi prispeli v Tolmin.
V februarju in marcu so naši markacisti opravili ogled poškodb na nekaterih planinskih poteh in se že lotili sanacije. Najprej so pregledali poti na bližnjici nad Dantejevo jamo, ter odsek med Zadlaz Čadrgom in Tolminskimi Ravnami, nato so na delovnih akcijah odstranili podrto drevje, porezali podrast in razširili poti, nadomestili poškodovane markacije z novimi in na poti Žabče - Lom pl. začetek poti na novo markirali.
V soboto, 6.3.2024, je bil na občnem zboru PD Tolmin predstavljen obračun dela v preteklem letu in sprejet načrt dela za tekoče leto. Posebej je bil izpostavljen ≋odhod≋ gorskih reševalcev v novo ustanovljeno Društvo Postaja GRS Tolmin. Na nadomestnih volitvah je bil v upravni odbor za načelnika turno kolesarskega odseka izvoljen Leon Leban, v častno razsodišče pa Davorin Žagar.
Podeljeni sta bili dve priznanji. Simon Gorjup je za 25-letno vodenje planinskih tur in izletov prejel srebrni častni znak PZS. Jani Čarga pa je bil podeljen naziv fotograf 2. razreda Fotografske zveze Slovenije.
Ob zaključku so člani poklepetali in si izmenjali ideje za nove projekte.
Pod vrhom Porezna (1630 m) stoji današnja planinska postojanka, po drugi svetovni vojni večkrat obnovljena in nadgrajena nekdanja italijanska vojašnica. Na njeno predhodnico, malo bolj vstran ležečo staro kočo nekdanje Cerkljanske podružnice SPD, ki jo je slavnostno pospremila množica 1500 navdušenih planincev (l. 1907), nas spominjajo le še stare črnobele fotografske podobe. Po 1. svetovni vojni so jo zasedle italijanske obmejne straže in jo z leti popolnoma uničile.
Prejeli naj bi ga do konca tega tedna, najkasneje do ponedeljka naslednji teden. Takrat bomo začeli z razdelitvijo in pošiljanjem na naslove. Tudi letošnja izdaja ima bogato vsebino, ki poskuša slediti delovanju društva na širokem polju njegovih dejavnosti v letu 2023. Ob vseh besedilih je že navada, da za bolj ličen izgled poskrbijo fotografije članov Fotografske skupine. Naj izdamo nekaj podrobnosti iz vsebine:
Začetek kot običajno pripada uvodniku. V njem pišemo o pomenu pisane besede za dokumentiranje sedanjega dela in da na ta način bolj urejeno ohranjamo spomin na pomembne dosežke iz preteklosti. Umešča nas v prostor in čas in nas kot društvo utemeljuje. Njena največja prednost je v njeni trajnosti. Za nami je namreč leto nekaterih jubilejev, ki so tesno povezani z delovanjem PD Tolmin v preteklosti in je prav, da jih zabeležimo (o tem več v prispevku Leto 2023 – zavezujoča dediščina društvene preteklosti).
Na regijski svečanosti ob mednarodnem dnevu Civilne zaščite, ki je bila 6. marca 2024 v Cerknem, sta poveljnik regijskega štaba CZ Samuel Kosmač in poveljnik CZ Republike Slovenije Srečko Šestan podelila letošnja priznanja Civilne zaščite. Med dobitniki priznanj sta tudi člana Postaje GRS Tolmin: gorski reševalec in vodnik lavinskega psa 𝐀𝐥𝐨𝐣𝐳 𝐒𝐤𝐫𝐭 je prejel zlati znak CZ, gorski reševalec in alpinist 𝐈𝐳𝐭𝐨𝐤 𝐑𝐮𝐭𝐚𝐫 pa bronasti znak CZ.
Na zadnjem zimskem planinskem večeru smo gostili zakonca Jasmin Rudež in Maksimiljana Kralja iz Slovenskega planinskega društva Trst, ki sta predstavila svoj vodnik po zamejski vertikali, planinsko-pohodniški poti ob naši zahodni meji, od Peči na tromeji do morja (Lazaret).
Pot se zvesto drži krajev, naseljenih s slovenskim življem. Zamisel o povezavi teh krajev s 385 km dolgo potjo je vzniknila v krogih SPD Trst pred več kot petdesetimi leti. Njeni nosilci so bili prof. Bojan Pavletič, inž. Stojan Sancin, Štefan Bratož, dr. Rafko Dolhar, Angel Carli, Slavko Tuta in dr. Sonja Mašera, takratna predsednica SPD Trst. Po vztrajnem in požrtvovalnem delu na terenu je bila slavnostno odprta leta 1975.