Na pohodu od češnje do češnje
Pohod od češnje do češnje v organizaciji Planinskega društva Brda, tudi letos je bil dobro obiskan, je potekal po turistični poti Črnica, poimenovani po stari sorti češenj. Od vinske kleti v Dobrovem nas je pot vodila po kolovozih, malo navzdol, malo navzgor, prečkali smo potok in se nato povzpeli do kapelice pri Šlovrencu. Razgledi so bili po deževnem vremenu čudoviti vse do Matajurja, Krna in drugih nam domačim vrhovom ter na drugo stran na Brda (Hruševlje, Neblo) in tudi Furlanijo. Pokrajina je urejena in povsod prepredena z vzorno urejenimi vinogradi.
Češenj na poti sicer nismo videli prav veliko, bodisi da so drevesa že obrana, ponekod pa letos tudi letina ni bila najboljša. Na grebenu, kjer danes gradijo novo vinsko klet, smo se ustavili pri nekdanjem dvorcu, od katerega je ohranjen le portal z letnico 1717. Pri stari briški hiši so nam postregli z raznimi dobrotami in tudi češenj ni manjkalo. Izvedeli smo tudi, kaj je »žbatafur« ali knjižno spahnjenica (tudi prvič slišali). To je na zunanji strani mediteranske hiše prizidan prostor z odprtim ognjiščem in dimnikom ali po naše črna kuhinja.
Za Brda so značilne vasice na grebenih. Taka je tudi Fojana, kjer smo se ustavili pri cerkvici Sv. Duha, ki ima (verjetno zaradi drsenja pobočja) poševen zvonik, nekateri pa smo se ustavili tudi na pokopališču pri nagrobnem spomeniku Rada Simonitija, priljubljenega primorskega dirigenta in skladatelja, ki se je rodil v Fojani in je uglasbil tudi primorsko himno Vstala Primorska.
Skupina, ki jo je vodila Slavica Boljat in je štela petnajst pohodnikov, je pot zaključila pri vinski kleti, kjer nas je čakal tudi topel obrok. S stojnic pa so nas vabile češnje, ki tudi v Brdih niso prav poceni.
Tekst in foto: Cvetka Jug
Več fotografij tukaj
