Marijan Kovačič se v sklopu svetovnega dneva voda predstavlja s svojo prvo fotografsko razstavo na temo divjevodašev na Soči in Savi.
Razstava je na ogled v avli poslovalnice OTP banke v Tolminu, Trg m. Tita 14 do konca aprila 2026.
Marijan, čestitamo!
Več fotografij tukaj
Formalni in že utečeni redni občni zbor je letos zaznamoval 130-letni jubilej, obletnica Soške podružnice SPD in naslednice PD Tolmin. V predavalnici Osnovne šole Franceta Bevka v Tolminu se je v soboto, 14. marca 2026, poleg članov in gostov zbral podmladek društva, ravnateljica in pevci Vrtca iz Tolmina, ki so pod mentorstvom Lucije Podobnik, Dolores Jurman Lesjak, Danjele Gruden Ivančič, Arijele Seljak, in ob glasbeni spremljavi na klavinovi Ane Souza Leban odpeli svoj del glasbenega programa. To je bil svečani uvod v občni zbor, katerega kulturni del je povezoval Marko Leban. Zatem so nastopili učenci Osnovne šole Franceta Bevka pod vodstvom Jasmine Luketa, ki so občinstvu skozi verze slovenskih avtorjev in lastne misli približali, kaj pomenijo gore mlajšim generacijam.
V oddaji Dežela zgodb smo ob tej visoki obletnici obujali spomine, pogledali v zgodovino društva in spregovorili tudi o njegovem pomenu danes. Naši gostje so bili 94-letni Vlado Šorli, Nada Leban, planinski publicist Žarko Rovšček in predsednica društva Milena Brešan, ki s svojim delom in znanjem soustvarjajo zgodbo planinstva na Tolminskem.
Kadar nekdo združuje poklicno znanstveno poslanstvo in ljubiteljski žar, tako kot predavatelj na zadnjem planinskem večeru v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu, ima vse pogoje, da lahko zamišljeno predavanje posreduje občinstvu s primerno dozo strokovnosti in navdušujočo pripovedjo. Dr. Juretu Tičarju je uspelo temeljito in jedrnato predstaviti razvoj, raziskave in mejnike znanstvenega proučevanja kaninskega podzemlja. Besedo podzemlje lahko razumemo in uporabimo tudi bolj slabšalno, zato je predavatelj (geograf, raziskovalec, jamarski inštruktor in reševalec) za svoje izvajanje pred tolminsko publiko uporabil naslov Globoki kras Kanina.
Med različnimi dogodki v letošnjem jubilejnem letu, 130-letnici Soške podružnice in PD Tolmin, velja omeniti, da je ta teden v tisku jubilejna (31.) številka društvenega glasila Krpelj. Izšla bo na 72 barvnih straneh in prinaša obširno kroniko delovanja PD Tolmin po enajstih dejavnostih (odseki, sekcija in skupina). Povzema tudi delo občnih zborov in upravnega odbora, vključno s članstvom in seznamom vseh prejemnikov različnih priznanj, društvenih in družbenih, v zadnjem desetletju. Ta kronika je nadaljevanje zbornika Stoletje planinstva na Tolminskem (PD Tolmin 1996) in kronik za posamezna sledeča desetletja, objavljene v Krplju, je torej del celotne kronološke obdelave delovanja društva. Ob obsežnem besedilu, ki bo morda komu delovalo suhoparno, a je nujno za dokumentiranje važnejših dogodkov, je v tej številki, tako kot je zadnja leta običaj, veliko slikovnega gradiva.
Žarko Rovšček
V soboto, 7.3.2026, so nas nekaj pred 16. uro obvestili iz Regijskega centra za obveščanje v Novi Gorici, da sta v zahodni steni Krna obtičala dva onemogla tuja planinca.
Reševalci skupine Kobarid so z daljnogledi pregledali steno Krna in hitro locirali oba planinca v Zahodni Drežniški smeri na višini okoli 1750 m. Aktivirana je bila združena ekipa HNMP-GRS na Brniku in posadka helikopterja Letalske policijske enote. Z uporabo elektromotornega vitla so oba planinca dvignili v helikopter. Nepoškodovanega so odložili pri reševalcih v Drežnici, obolelega pa so prepeljali na heliport v Tolmin, kjer ga je prevzela dežurna ekipa NMP Tolmin.
V soboto zjutraj, 21.2.2026, se je na železniški postaji Most na Soči zbralo kar lepo število udeležencev Ruthinega pohoda. Z vlakom smo se peljali do Bleda, po stopnicah sestopili do Zake, na izhodišče našega dogodka. Prijavili smo se na stojnici, dobili vsak svojo štartno številko in po želji prispevali humanitarnemu zbiranju sredstev za pomoč posameznikom v stiski. Po željah smo se razdelili v tekaško skupino, skupino, ki se je povzpela na hrib Ojstrica in po Rikljevi poti na Stražo. Bilo je hladno jutro in megla je visela nad Bledom, ko pa so zvonovi naznanjali poldne, se je megla razpršila in posijalo je sonce. V toplem popoldnevu smo prehodili še nekaj krogov okoli Blejskega jezera. Ta dogodek ni tekmovalno obarvan, gre zgolj za to, da združujemo šport in humanitarnost ter vsak krog okoli jezera nosi močno sporočilo:" Nikoli ne odnehaj". S tem sporočilom smo zaključili naš pohod in se popoldne z vlakom vračali proti Mostu na Soči.
Slavica Boljat
Foto: Jolanda Kofol, Slavica Boljat
Več fotografij tukaj
Ob napovedi tokratnega izleta tolminskih planincev upokojencev se je marsikdo spraševal: ja, kje pa je ta Movraž. Polni pričakovanj smo se prijavili na planinski izlet. Z avtobusom smo se zapeljali skozi že znani Kubed in zavili v Movraško valo, skrito med movraške hrbte vzhodnega predela slovenske Istre, do vasi Movraž, kjer smo pričeli naš pohod. Povzpeli smo se na Veliki Gradež (507 m), in od tu nam je pogled segel preko avtocestnega viadukta, čez morje, do visokih, zasneženih Alp. Pot smo nadaljevali po kolesarski poti čez planoto, mimo Treh Očk in se spustili v vasico Dvori, tik ob hrvaški meji.
Na 12. Konferenci planinskega gospodarstva 5. februarja 2026 v Ljubljani je bil Koči na planini Razor podaljšan certifikat Družinam prijazna planinska koča za obdobje 2026-2029. Koča na planini Razor ima oba certifikata, ki ju Planinska zveza Slovenije podeljuje planinskim kočam. Certifikat okolju prijazna koča ima neprekinjeno od leta 2013, družinam prijazna planinska koča pa od leta 2014.
Certifikata potrjujeta, da koča v lastništvu PD Tolmin, izpolnjuje tako zakonske kakor tudi pogoje PZS za planinske koče.
Čestitke članom gospodarskega odseka in njegovi načelnici Nadji Leban.
Več fotografij tukaj
Knjižnica Cirila Kosmača in Planinsko društvo Tolmin sta v sklopu tradicionalnih planinskih večerov 11. februarja pripravila letošnji četrti večer. Na njem so vodnik Pešpoti po Nediških in Terskih dolinah predstavili: Miha Obit, odgovorni urednik tednika Novi Matajur, predsednik Zadruge Novi Matajur in dolgoletni predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič ter avtor Brunello Pagavino.
Dvojezična knjiga je izšla pod okriljem Zadruge Novi Matajur, ki že več kot petinsedemdeset let izdaja tednik Matajur, sedanji Novi Matajur, časopis Slovencev videmske pokrajine.
