Poslovila se je Tatjana Božič (1941-2025)
Sporočamo žalostno vest, da se je poslovila dolgoletna članica Tatjana Božič. Pogreb bo v petek, 25. julija 2025, ob 17. uri v Tolminu. Od pokojne se bomo poslovili dve uri pred pogrebom v poslovilni vežici. Ko ob prvi vesti še urejamo spomine na številne trenutke, ki smo jih v gorah in ob njih preživeli skupaj, se oziramo na njeno življenjsko pot, tesno povezano z delovanjem PD Tolmin.
Tatjana je bila nekdanja predsednica PD Tolmin (1966 – 1971) in odbornica (1972 – 1973), dolgoletna članica (1964, 1974 - 1977, 1982, 2009 - 2017), nadomestna članica (1987 - 1988, 1993 - 2009) in predsednica (1965, 1978 - 1981, od 2017 dalje) nadzornega odbora. Pri več kot polstoletni zvestobi društvu je bil njen navidezni predah med leti 1983 in 1992 le začasen. Za vedno je ohranila stike z društvom. Z dolgoletnimi izkušnjami, poznavanjem ljudi in modrostjo je bila vedno dobrodošla opora pri važnejših odločitvah, ki jih pri društvenem delu nikoli ne manjka. Od leta 2002 je bila članica odbora za priznanja PD Tolmin (članica od 2002 dalje). Po letošnjem občnem zboru se je umaknila z dosedanjih nalog. Ostali so ji le še bogati spomini na gorniška doživetja, na poti, ki jim žal ni bila več kos. To dejstvo je ob vsakem klepetu tudi bridko obžalovala.
Od mladih nog je Tatjana ljubila tudi zborovsko petje. Začela je z osnovnošolskim pevskim zborom, nadaljevala z družabnim petjem, med študijem v Ljubljani pa se je pridružila Akademskemu pevskemu zboru Tone Tomšič. Po diplomi in vrnitvi domov v Tolmin je ob odgovornem poklicnem delu in družini še našla čas za sodelovanje v različnih pevskih zasedbah (dekliški oktet, kvartet, Ženski učiteljski pevski zbor, kjer je bila več let tudi predsednica, pevski zbor Društva upokojencev Tolmin in Nepozebnice). Petju je bila ob gorah življenjsko zavezana. Ob različnih bolj veselih dogodkih, življenjskih jubilejih in zdravicah odbornikom je vedno rada skupaj z nami zapela.
Z odhodom vsakega tako zavzetega pripadnika društva kot je bila Tatjana, odhaja delček tistega, kar skupno društveno delo in druženje bogati, mu daje neizbrisno človeško podobo in ga utrjuje kot skupnost enako mislečih.
Svojcem izrekamo iskreno sožalje!
