Spominski Čarov turni smuk - 2014
Okoli Vrha nad Škrbino. Pričakoval sem običajno število udeležencev. Dobrih deset. Zjutraj ob 6 uri pa sem se dokončno zbudil, ko se nas je nabralo na parkirišču več kot dvajset.
Dan prej sem si za vsak slučaj ogledal potencialne prehode prek grebena nazaj na našo stran. Takrat so me še skrbele velike opasti. Zdaj ne več, zdaj me je število udeležencev. Pomirjalo me je le to, da sem večino udeležencev poznal. Tokrat se nam je priključila tudi popolna zasedba družine Čar. Oče in mama sta se odločila za sprehod do planine Razor in smučanje v bližini, mlajši del družine pa se nam je pridružil na celotni turi. Na Rušnatem vrhu nas je zahodnik pošteno prepihal. Sonce pa nam je že zgodaj zjutraj ogrelo SV pobočja in omogočilo odlično smučarijo po grebenčkih in vesinah vse do dna. V bistvu bi bilo brez vetra že zgodaj zjutraj kar toplo. Sneg je bil zelo odvisen od položaja in višine. Od suhega na različnih, tudi poledenelih podlagah, do vmesne skorjice, napihane klože in idealno odpuščenega južnenga snega. Vsak si je lahko poiskal sebi primerno podlago.Sledil je vzpon in spust v dolinico med Vrhom nad Škrbino in Bohinjskim Migovcem, kjer smo se malo odpočili in pomalicali. To ni bila običajna malica. To je bila adrenalinska malica pred "3D Big screen" zaslonom z uprizoritvijo trilerja, ki se ga ne bi sramoval niti sam Hitchcock. Po malici smo se družno odločili, da ne bomo preveč raztegnili ture in upali na dober sneg tudi na južnih pobočjih. "Odkožali" smo prek Škrbine nazaj na zeleno modro stran. Sneg je bil na splošno presenečenje tudi tu odličen. V 24 urah je sonce 10-15 cm suhega snega s tanko skorjico na vrhu, ki je kraljeval še včeraj na tem mestu, popolnoma predelalo in pustilo ravno prav ojuženega. Morda je Marko Čar poskrbel za to?
Simon Čopi