Planinsko društvo Tolmin

Visok jubilej koče na planini Razor

Takoj po drugi svetovni vojni se je razširil pravi val ustanovitev novih podružnic Planinskega društva Slovenije. Tako so tudi tolminski planinci ustanovili na ustanovnem občnem zboru 26. januarja 1946 svojo podružnico in imenovali prvega predsednika Janeza Vidmarja, nekdanjega člana Soške podružnice SPD in kasneje tudi »krpljevca«. Prav na njegovo pobudo in pobudo gospodarja Karla Martelanca in njegovega namestnika Rajka Šavlija je v odboru dozorel sklep, da bodo za potrebe planincev usposobili zidano postojanko na planini Razor, ki jo je v času med obema vojnama postavil italijanski Touring club, uporabljali pa so jo italijanski oficirji in financarji iz kasarne v vasi Ravne. Gradbeni material so znosili in zvozili člani podružnice ob pomoči vojakov iz tolminske vojašnice.

Leta 1948 je bila koča obnovljena in slovesno odprta. Delo društva je takrat slonelo na peščici odbornikov, zato so poskušali krog aktivnih članov čimbolj razširiti, kar jim je v letih 1949 in 1950 tudi uspelo. Odborniki so si prizadevali za čimbolj varčno poslovanje koče in v zborniku Planinskega društva Tolmin lahko preberemo, da je imel gospodar koče Rajko Šavli preračunan in zabeležen vsak najmanjši izdatek. Prenos tovora s konji iz Tolmina je trajal pet ur. Nosač s konjem je za en prenos prejel plačilo v vrednosti 10 kg koruzne moke. Nosačem so plačevali za 1 kg tovora 10 dinarjev.

Že kmalu pa se je izkazalo, da bo koča premajhna za potrebe planincev. Zato so v letu 1950 izdelali prve načrte o povečanju in zbirali tudi material, predvsem iz bivših italijanskih objektov. V letu 1952 so zazidali temelje za shrambo, stranišča in drvarnico ter postavili leseno barako, v katero so spravili material. Po prekinitvi je prvotni načrt obnove doživel še nekaj sprememb, zadnjo verzijo pa je leta 1956 izdelal gradbeni tehnik Franc Šebenik. V avgustu leta 1957 so začeli kopati temelje za povečano kočo. Takratni predsednik Janko Fili, vodja gradbenega odseka Hinko Uršič, kasnejši dolgoletni  gospodar in oskrbnik koče Vlado Šorli ter Rajko Šavli  so se del lotili z vso zagnanostjo. Gradbena dela so se nadaljevala še v letih 1958 in 1959 oziroma do leta 1961, ko je bila koča 30. julija slovesno odprta.

Gradbene aktivnosti so se v obdobju do leta 1970 navidez umirile, ne pa čisto prenehale. V tem času so zgradili tudi cesto v Tolminske Ravne, kjer so se tolminski planinci pridno udeleževali delovnih akcij. Obnovili so drvarnico in del usposobili za bivak, ki so ga dokončali leta 1972. Prelomnico v investicijski dejavnosti je spet pomenilo leto 1977 s pričetkom popotresne sanacije koče oziroma tudi razširitvijo zmogljivosti. Predsednik društva Rudi Rauch je predlagal občnemu zboru najetje kredita, gradbeni odbor je prevzel in vodil Mitja Šavli. Glavna dela so bila opravljena v letu 1979, dela pa so se zavlekla do leta 1984, medtem je predsedovanje društvu prevzel Žarko Rovšček, ko je gradbeni odbor pod vodstvom Vinka Pagona končal dela.

11.000 ur prostovoljnega dela je podatek, ki je na slovesnosti 22. julija 1984 dovolj zgovorno povedal o obremenjenosti ne tako velikega števila zagnanih planincev.

Sledila je obnova elektroinštalacije v starem delu koče, nabava novega električnega agregata,  izgradnja garaže z novim bivakom, v letu 1996 preureditev jedilnice s točilnim pultom, v letu 1998 je bila koča opremljena z novim virom oskrbe z električno energijo, v letu 2000 je bila zmogljivost solarnih celic še povečana, tudi ob pomoči Fundacije za financiranje športnih objektov, sledila je temeljita obnova kuhinje in v letu 2006 krona uspešnih investicij v zadnjih letih na koči, to je nova streha. Večino opravljenih del v zadnjih letih je organiziral in vodil vodja gospodarskega odseka Jože Mežnar, od leta 1989 pa je nad vsemi delovnimi podvigi skrbno bdela tudi predsednica Milena Brešan.
 
Načrtom pa, tako kot pri vsaki hiši, še kar ni videti konca. Pojavljajo se nove potrebe in tudi zahteve, med katerimi je najbolj v ospredju nov rezervoar za vodo, saj kapaciteta starega ne zadošča več za potrebe koče.

Seveda je sestavni del koče tudi okolica koče. Prav danes se lahko pohvalimo z novimi mizami in klopmi, za kar ima največ zaslug Jože Mežnar, ki je tudi nam pripravil prijetno presenečenje.
 
Danes je pred nami koča, kot je postopoma nastajala v 60 letih. Pravzaprav koča niti ni več najbolj primeren izraz zanjo, mislim pa, da se bomo od njega le težko ločili.

Da si boste lažje predstavljali njeno nastajanje, smo za vas pripravili manjšo pregledno razstavo fotografij od prvih začetkov do zadnje zunanje preureditve.

Koča je danes dovolj  prostorna in urejena tako, da se v njej planinci pa tudi osebje dobro počutijo. Za njeno današnjo podobo smo lahko hvaležni vsem, ki sem jih že omenila, pa tudi vsem tistim neimenovanim, ki so v preteklih letih žrtvovali svoj prosti čas in z neštetimi prostovoljnimi urami pomagali postaviti objekt, na katerega smo  lahko vsi ponosni.

Zato vsem naša iskrena zahvala. 

------------------------------------    
                                                                                                     
Objavljen je prispevek je pripravila in prebrala podpredsednica društva Cvetka Jug na tradicionalnem srečanju planincev na planini Razor 20. julija 2008, združenem z akcijo Slovenija planinari in praznovanjem 60-letnice odprtja koče.

Natisni E-naslov