Etika obiskovanja gorskega sveta
Soški alpinistični odsek pri Planinskem društvu Tolmin je v okviru alpinistične šole 1. marca organiziral predavanje iz etike obiskovanja gorskega sveta, s poudarkom na zavarovanem območju Triglavskega narodnega parka (TNP). Predavala sta Jože Mihelič, dolgoletni vodja službe za vzgojo in izobraževanje TNP v pokoju (v prostem času alpinist in fotograf) ter Tanja Menegalija z oddelka za varstvo narave TNP (v prostem času alpinistka).
Tanja Menegalija je predstavila delo na evropskem projektu Julius. Vanj je vključenih 12 italijanskih in slovenskih partnerjev. Cilj projekta je promocija vseh rekreativnih športov, kot so alpinizem, pohodništvo in kolesarstvo, v spoštljivem odnosu do narave. Triglavski narodni park ima v obsežnem projektu predvsem nalogo varuha narave. Ljudi, ki se ukvarjajo z aktivnostmi v naravi, skušajo ozavestiti, da je to območje zavarovano, da v njem živi veliko živali in rastlin, ki potrebujejo svoj mir. Temu je bilo namenjeno tudi predavanje v Tolminu. Poleg tega pa tudi zbirajo podatke o tem, kje se dogajajo določene aktivnosti v naravi (plezališča, planinske in turnosmučarske poti), saj to vpliva na različne populacije živali. Pripravljajo tudi didaktične plane, informativne delavnice, poletne tabore za mladino. Vsi podatki se zbirajo v določeni bazi in na njihovi podlagi so izdelani tudi načrti upravljanja. Na nekaterih območjih skušajo zavestno izključevati določene moteče dejavnosti in doseči, da imajo čimmanj kvaren vpliv na naravo.
Jože Mihelič je govoril predvsem o etiki obiskovanja gorske narave, kar je ponazoril s številnimi fotografijami iz Triglavskega narodnega parka. Začel je kar z očakom Triglavom, po katerem se narodni park imenuje in tkal svoje življenjske, alpinistične in naravovarstvene izkušnje ob istočasnem sprehodu skozi lepote parka. Ob posameznih točkah svojega predavanja je opozarjal na nujen spoštljiv odnos do gorske narave. Alpinizem je težko označiti le z besedo šport. Po dr. Avčinu je alpinizem veliko bolj nagnjenje kot šport. Kdor opravi strm vzpon, opravi še veliko bolj strm podvig v samem sebi. Dr. Tuma, ki je postavil filozofske osnove alpinizma, je menil, da je to najbolj zanimiv socialno-psihološki pojav sedanjega časa. Mihelič je nadaljeval, da je obisk gorskega sveta zelo podoben obisku pri sosedu. Če ne sprejemamo pravil, ki veljajo tam, ne bomo dolgo dobrodošli obiskovalci. Tudi v gorah je tako. Kljub temu, da smo si ljudje svoj svet bivanja že precej podredili, je gorska narava še večinoma neokrnjena. Za vešče odhajanje v gore se je treba neprestano učiti, ne samo iz literature, ampak predvsem iz odprte knjige narave. Zahajanje v gore postaja vse bolj množično, zato je t.i. Tirolska deklaracija opredelila nedotakljivost gorskega sveta in potreben viteški odnos do njega. Kljub nedotakljivosti, nam ta svet ne sme biti zaprt. Imamo pravico in možnost njegovega obiskovanja, ampak z namenom, da se z naravo zbližamo. Alpinizem nudi tesen stik z naravo, zahteva pa tudi izredno močne in neodložljive človeške odločitve. Turno smučanje, ki je tudi del gorništva, se je v zadnjem času zelo razmahnilo in se od nekdanje pretežno spomladanske aktivnosti razširja tudi na zimo. Potreben je razmislek, kako izvajati naše dejavnosti, da ne bi v času zimskega počitka preveč motili ustaljenega življenjskega ritma narave in njenih prebivalcev. To je svet, ki mu moramo biti naklonjeni. Živalski svet je osnova narave, zato ga je lepo proučevati in iz njega ugotavljati, da brez njega nismo nič. Brez teh sopotnikov na svetu ne moremo preživeti. Mihelič je del svojega izvajanja posvetil tudi prikazu gorske flore, ki je v Julijcih zaradi svoje raznolikosti vredna vsega spoštovanja. Sestavni del etike pri obiskovanju gora je tudi dosledno spoštovanje domačih imen, ki so odraz našega kulturnega bogastva. Julijske Alpe so bogate tudi po svojih morfoloških karakteristikah, ki jim daje osnovni ton apnenčasta kamnina. Nekatere oblike v skali razvnemajo tudi estetski užitek dojemanja gora.
Neločljiv del gorskega naravnega bogastva so tudi vode, ki so gotovo eno največjih čudes tega sveta. Odnos do vode je najboljši pokazatelj našega odnosa do narave. Julijske Alpe so idealen vir dobre pitne vode, ki omogoča življenje. Kljub temu, da gre za kraški svet, imamo posamezne stoječe vode, gorska jezera, jezerca, ki nudijo nepozabne estetske užitke. Ponekod v bližini planinskih koč pa je že čutiti posledice onesnaženja. V odnosu do takega okolja moramo izoblikovati določena etična stališča, ki bodo omogočila ohranitev teh dragocenosti zanamcem.
Tudi z ohranjanjem gozda je močno povezano naše preživetje. Zanj so kmetje navadno rekli, da je njihova zlata rezerva in ga čuvali za hude čase. Ne moremo posegati v gozd v večjih višinah, ne da bi upoštevali njegovo čistilno in estetsko vlogo. Po znanem gozdarskem strokovnjaku dr. Mlinšku ima vsako drevo dve življenji, enega ko raste in se razvija, drugega, ko pade in daje življenje tisočerim bitjem. Pohodništvo se je od vseh vrst obiskovanja gora najbolj razvilo, zato je potrebno stalno vzgajati etični odnos do obiskovanja gorskega sveta. Spoštljiv mora biti tudi odnos obiskovalca do domačega prebivalca. Slovenska kmetija je bila vedno samozadostna. Naši predniki so znali živeti tako, da jemali iz narave le toliko kolikor je dovoljevalo občutljivo naravno ravnotežje. Govorimo o sonaravnem gospodarjenju, ki ima še vedno nekaj lepih zgledov.
Jože Mihelič je, kot je dejal, načrtoval svoje predavanje kot pogovor vseh tistih, ki na različne načine zahajajo v gorsko naravo. Morda je celo računal na kakšno večjo razpravo. Gotovo je po tako pisani predstavitvi etičnih vidikov gorništva ostalo veliko misli številnih poslušalcev neizrečenih. Naj ostanejo nam vsem kot izziv in vabilo za pogovor samih s seboj, ko bomo na samotnih gorskih poteh iskali poslednja zatočišča tišine.
Žarko Rovšček
