Rezultati sledilnega poskusa z injiciranjem v Sistemu Migovec

Written on .

b_250_150_16777215_00_images_stories_jamarji_2020_sifon_kolorado_topo_map.jpg

Ideja o projektu vodnega sledenja na Migovcu sega že več let nazaj, saj je tok visokogorske kraške vode na tem območju relativno slabo poznan. Zanima nas, kam se stekajo podzemne vode na območju razvodnice med izviroma Zadlaščice in Tolminke (povodje Soče) na eni strani ter Male in Velike Savice ter Bohinjske Bistrice (porečje Save) na drugi.

Določeno je bilo, da je za injiciranje najbolj primerno mesto sifonsko jezero Kolorado v jami Vrtnarija. Nahaja se na globini 879 m in dobrih 90 m nad nivojem najnižjih sifonov v jami, ki verjetno predstavljajo nivo podzemne vode. Jezero je torej viseče vodno telo v vadozni coni.

Jama Vrtnarija je bil nazadnje obiskana leta 2015, zato smo jo člani Jamarske Sekcije PD Tolmin (JS PDT) pred injiciranjem tudi ustrezno ponovno opremili.

Injiciranje je bilo izvedeno 05.09.2019, kot umetno sledilo pa je bilo uporabljeno fluorescentno barvilo uranin.  Skupaj je bilo injiciranih 3 kg sledila. Akcije barvanja so se udeležili trije člani JS PDT, ter en član Inštituta za raziskovanje krasa, Znanstvenoraziskovalni center, Slovenske akademije znanosti in umetnosti (IZRK ZRC SAZU).

Vzorčenje je potekalo na izvirih in vodotokih v občinah Tolmin (Tolminka, Zadlaščica, vir na planini Prodi, izvir na planini Polog) in Bohinj (Mala Savica, Velika Savica, Ukanška Suha, Suhi v Ribčevem Lazu in Bohinjski Bistrici).  Poleg ročnega pobiranja so bili na terenu prisotni tudi trije avtomatski vzorčevalniki in en terenski fluorimeter.

Z avtomatskimi vzorčevalniki, ki so bili postavljeni na Zadlaščici v prostorih HE Zadlaščica, na Tolminki v strugi ob poti proti planini Prodi in na Mali Savici v strugi pred sotočjem z Veliko Savico, so bili v začetnem obdobju zajeti vzorci vsakih 6 ur. Kasneje se je pogostnost postopoma zmanjšala najprej na vsakih 8 ur in končno na vsakih 12 ur. V Zadlaščici, ki je zajeta za oskrbo s pitno vodo, je enkrat dnevno ročno vzorčil uslužbenec Komunale Tolmin, terenski fluorimeter, pa je meril fluorescenco v 30-minutnih intervalih.

Pogostnost ročnega vzorčenja je določal IZRK ZRC SAZU, v odvisnosti od hidroloških razmer.

Na Tolminki ter izvirih na Prodih in v Pologu smo ročno enkrat dnevno izvajali člani JS PDT. V izvirih Velika Savica, Ukanška Suha, Suha-Ribčev Laz in Bohinjska Bistrica pa so vzorce ročno zajemali člani Jamarskega kluba Železničar iz Ljubljane (JKŽ).

Vzorčenje je potekalo med 04.09.2019 in 11.11.2019. Končno število vseh vzorcev je bilo kar 627 in vsi so bili prenešeni v kemijsko analitski laboratorij IZRK ZRC SAZU.

ZAHVALA

Izvedba:

Dovoljenja:

Finančna pomoč:

Jana Čarga

 

REZULTATI SLEDILNEGA POSKUSA

Poročilo IZRK ZRC SAZU

Injiciranje je bilo izvedeno v času nizkih vodostajev in tudi občasne padavine v septembru in oktobru 2019 niso povzročile izrazitega povišanje pretokov.

V tem obdobju se sledilo ni pojavilo v nobenem od opazovanih izvirov. Močno deževje v začetku novembra 2019 (na Voglu je bilo med 3. in 9. novembrom izmerjenih 618 mm padavin) pa je povzročilo ekstremno povišanje pretokov, ko je bil na Tolminki izmerjen pretok do 105 m3/s. Šele to deževje je dovolj namočilo vadozno cono kraškega vodonosnika, da je potisnilo sledilo proti izvirom Tolminke.

Podzemno vodno povezavo s tem izvirom zanesljivo potrjuje najvišja koncentracija uranina 0,37 mg/m3, ki je bila izmerjena v vzorcu odvzetem 4. novembra 2019 ob 12:30. Prvič pa smo sledilo zaznali v vzorcu, ki je bil zajet 12 ur prej.

V Zadlaščici smo izmerili koncentracije do največ 0,03 mg/m3, kar ne zadošča za potrditev povezave. Podobno lahko zaključimo tudi za ostale opazovane izvire, kjer so bile po vsakem padavinskem dogodku izmerjene celo nekoliko višje koncentracije (do 0,07 mg/m3), a ta povišanja razlagamo s povečano kalnostjo in izpiranjem organskih snovi iz kraškega sistema. Ne moremo pa povsem izključiti možnosti, da se je sledilo v manjšem deležu pojavilo tudi v teh izvirih, a je prišlo zaradi zelo visokih pretokov do razredčenja in ga ni bilo možno zaznati v dovolj visokih koncentracijah, da bi lahko povezavo zanesljivo potrdili.

S sledilnim poskusom je bilo ugotovljeno, da je glavna smer podzemnega toka vode iz jame Vrtnarija v jamskem sistemu Migovec proti izviru Tolminke. Zaznana manjša povišanja izmerjenih koncentracij v ostalih izvirih po zelo intenzivnih padavinah v začetku novembra 2019 ne zadoščajo za potrditev povezave in so bolj verjetno posledica povečane kalnosti in izpiranja organskih snovi iz kraškega sistema. Zaradi za sledenje neugodnih hidroloških razmer (zelo visoki pretoki po dolgotrajnem sušnem obdobju) pa ne moremo povsem izključiti možnosti stranske povezave, torej odtekanja proti drugim izvirom v bistveno manjšem deležu, ki ga zaradi velikega razredčenja ni bilo možno zanesljivo zaznati.

Pridobljene izkušnje in izsledki potrjujejo, da je v območjih z veliko debelino vadozne cone izvedba sledilnega poskusa zelo zahtevna in običajno dolgotrajna. Na rezultat bistveno vplivajo stanje predhodne namočenosti vadozne cone ter padavinske in hidrološke razmere. Čeprav je bilo po injiciranju kar nekaj padavinskih dogodkov (skupaj je v septembru in oktobru 2019 padlo 342 mm dežja), je bilo to očitno premalo, da bi bil sistem kraških razpok in kanalov hidravlično povezan in bi infiltrirana voda s površja dosegla spodnji del vadozne cone, kjer je bilo sledilo ujeto v viseči vodi nad freatično cono. Šele dovolj intenzivne padavine v začetku novembra 2019 so vzpostavile to povezavo in potisnile sledilo proti izviru.

Natančna priprava na poskus, dobra organizacija ter predvsem doslednost, vztrajnost in iznajdljivost pri injiciranju in vzorčenju v zahtevnih terenskih razmerah so omogočile, da lahko opisani sledilni poskus na območju Tolminskega Migovca ocenimo kot zelo uspešen in zgleden primer sodelovanja med jamarji in raziskovalci.

 

Več slik si lahko pogledate tukaj. 

 

Natisni