Nova številka Krplja je že v tiskarni

Written on .

b_250_150_16777215_00_images_stories_pd_2021_KRPELJ_26_-_OVITEK_-_TISKARNA2.jpgDanes je bila v tiskarno oddana 26. številka Krplja. Izhaja v posebnem času in za obdobje, ki ga bomo pomnili kot leto korona virusa. Naša dejavnost je bila, vsaj v tistih najbolj množičnih in združevalnih oblikah, precej okrnjena, seveda najbolj v času, ko so bile uzde zdravstvenih ukrepov najbolj zategnjene. Temperaturo razpoloženja dvigne že sam ovitek, eksplozija dneva. Dva planinca je gotovo še jutranja tema pognala v višave, kjer sta lahko okusila vso opojnost zgodnjega jutra.

 Značilnosti delovanja v novih razmerah na kratko povzema uvodnik z naslovom Proti naravi?. Ločilo na koncu naslova nas sprašuje, koliko lahko kljub vseobsežnemu znanju in razvoju znanosti vplivamo na dogajanja v naravi. Koliko ji lahko kljubujemo? Človeštvo je v letu korone gotovo izgubilo nekaj svojega napuha. Zagodel nam jo je droben virus. Opozoril nas je, da ima vsak razvoj tudi svoje meje.

A kopriva ne pozebe  (tak je namreč naslov članka) in kljub vsemu lahko vodniški odsek zabeleži nekaj uspešnih planinskih  izletov. Takih z manjšim in še obvladljivim številom udeležencev, ki so bili izvedeni pretežno v začetku leta 2020 (Modričji vrh), ko smo šele brali o oddaljenem virusu v Vuhanu. Sledili so še planinske ture v poletnem in zgodnjem jesenskem času sprostitve, nekatere tudi preko državne meje. V sedanjih razmerah bi jih težko izvedli.  

Pri gospodarjenju v koči na planini Razor smo bili ob pomanjkanju tujcev bolj odvisni od domačih gostov, sicer pa nismo zabeležili tako slabe sezone. Nadja Leban nam v pogovoru z Mileno Brešan razkrije več o sebi in svojem delu pri nalogah vodje gospodarskega odseka.

Tudi markacisti se niso predali malodušju, saj so opravili več uspešnih akcij na urejanju poti. Prispevek Markacisti na delu povzema njihova lanska prizadevanja za zagotovitev varnih planinskih poti.

Obsežen del glasila je namenjen jamarski dejavnosti: povzema seminarsko nalogo Jane Čarga, ki je uspešno opravila izpit za jamske vodnike (Jamski turizem gornjega Posočja). Jana Čarga je v svojem prispevku Poletna akcija na Migovcu strnila novejše podzemske raziskave, odkritja novih jam na Tolminskem Migovcu, ki že vrsto let predstavlja glavno »delovišče« naših jamarjev.

Delo z najmlajšimi planinci je bilo precej okrnjeno. Povzema ga izvleček poročil mentoric  z naslovom Planinstvo med mladimi.

Ana Oražem nas seznanja z občutki slepih in slabovidnih, ki so med svojim pohodom po slovenski planinski poti obiskali planino Razor (Občutenje planine Razor).

Da gre narava svojo pot, nam dokazuje prispevek Bukev je vzela slovo. Gre za eno izmed več kot tristoletnih bukev v neposredni bližini koče na planini Razor, ki je v poletnem neurju dokončno omagala. Naravovarstveno je usmerjen tudi kratek prispevek Miljka Lesjaka s povednim naslovom Planina Razor. Kaj pa tu cveti? Česar ne pove v besedi, izrazi s fotografijami najbolj pogostih alpskih cvetlic v širši okolici planine.

Fotografi s svojimi nagrajenimi in drugimi izraznimi motivi že več let, odkar smo prešli na večji format in barvne priloge, krasijo naše glasilo. Tudi tokrat se niso izneverili, saj imajo kaj pokazati. Miran Klinkon predstavlja njihove dosežke v letu 2020. V pogovoru z Mileno Brešan se predstavlja Mario Dario Simaz, član fotografske skupine PD Tolmin, in prejemnik številnih nagrad na mednarodnih natečajih. »Želim komunicirati s fotografijo, lepoto in umetnostjo …« označi Dario svoja življenjska vodila. Mentor fotografske skupine, Rafael Podobnik, se nam predstavi s sliko in besedo, točneje zbirko pesmi. Bogastvo njegovega ustvarjanja torej ni vezano le na fotografsko umetnost.

Na literarno področje poseže tudi Tina Medved s pravljico Mravljica Ana in njena dogodivščina. Gre pravzaprav za poobjavo njenega prispevka iz Planinskega vestnika.

Gorskim reševalcem narekuje obsežnost njihovega dela slučajnost nesreč, ko se morajo odzvati na pomoč. Nesrečni dogodki, ki so terjali njihovo posredovanje, so bili v času poletne sprostitve kar številni. Tako so v mesecu aprilu posredovali kar na desetih akcijah, v juliju na trinajstih in v avgustu na sedemnajstih. V celem letu so imeli 72 akcij, oziroma 16 več kot v letu 2019. Planirani obseg izobraževanja in usposabljanja so izpolnili v celoti.

S posebnim priložnostnim pozdravom in pesmico se nam je oglasila stalna sodelavka Marjuča Volf. Iz njenega pisanja razberemo, da že zelo pogreša stalno družbo planincev upokojencev. Te so zdravstveni ukrepi najbolj prizadeli, saj tako številčna skupina pohodnikov v trenutnih pogojih praktično nima možnosti delovanja. Glavni del izletov je odpadel in mora počakati na bolj prijazne čase. Preteklo delo tudi v »sušnem letu« ne more biti prezrto. Zato se je Pokrajinsko združenje Društev upokojencev Severne Primorske oddolžilo dolgoletnemu vodniku in organizatorju pohodov planincev upokojencev Rudiju Rauchu tako, da mu je podelilo plaketo. 

V preteklem letu se je za vedno poslovil alpinist in gorski reševalec Vladimir Skubin  - Zoran, ki ga predstavljamo v posebnem spominskem članku.

Krpel tudi letos izide na običajnih 48 straneh, od tega 16 barvnih, nekatere najbolj uspešne črno bele fotografije pa so tudi med besedilom.

Sicer pa, vse številke, razen zadnje, so na voljo tudi na spletnih straneh društva. Naj vas ta vest  ne premami, da ne bi vzeli v roke najnovejšo, 26. številko, ko bo imela še svež vonj po tiskarski barvi. To lahko opravite še pred prihodom spomladanskih opravil in intenzivnejšimi pohodi v naravo. V glasilu je naše delo, smo mi in vse kar nas povezuje. Tudi na področju izdajanja našega glasila naj torej kopriva ne pozebe.

Žarko Rovšček     

           

Natisni