Planinsko društvo Tolmin

  • Home
  • Odseki
  • Ostalo
  • Svečanost ob 110 – letnici planinskega društvenega delovanja v Tolminu

Svečanost ob 110 – letnici planinskega društvenega delovanja v Tolminu

Številni ljubitelji gora so 18. novembra 2006 ob osmih zvečer napolnili kinodvorano v Tolminu. Zbrali so se na svečanosti ob 110 – letnici planinstva v Posočju, ki jo je organiziralo PD Tolmin, dedič nekdanje Soške podružnice SPD.

»V hribih se dela dan, v hribih žari«; starodavna, poskočna Foersterjeva glasbena hvalnica goram, budi spomine, razvnema strasti. Pred 110 leti je zažarelo tudi v Tolminu. Po ustanovitvi Narodne čitalnice so pravemu plazu novih slovenskih društev, različne, a vselej tudi narodnobuditeljske vsebine, sledili tudi ljubitelji gora. S razmahom germanskega vpliva na gorski svet Posočja, se je narodnoobrambni boj širil tudi na to torišče. Po številnih birokratskih zapletih v zvezi z društvenimi pravili so tolminski rodoljubi leta 1896 končno »oživotvorili«, kot se je takrat reklo, novo Soško podružnico Slovenskega planinskega društva v Tolminu. Ob predsedniku, odvetniku dr. Karlu Trillerju, so se v odboru zbrali najbolj znani pobudniki takratnega nacionalnega vrenja iz Tolmina in okolice, tja do Bovca in Gorice. Seveda ni manjkal niti dr. Henrik Tuma.

V društvena pravila so zapisali, da je podružnici namen »spoznavati slovenske gore in planine ter pospeševati in olajševati potovanje po Soški dolini ter podpirati v tem smislu delovanje ’Slovenskega planinskega društva’ v Ljubljani, čigar pravila imajo veljavo tudi za to podružnico.« Pravi namen podružnice pa je bil - citiram, »da ohrani istini ono samoslovensko lice, katero so tuja društva spačila že marsikateremu lepemu kraju slovenske domovine,« in želja, da bi bili »svobodni gospodarji slovenski, da se smemo prosto gibati in delati po naših dolih in gorah.« Temelji programa podružnice - označevanje planinskih poti, društveni izleti in gradnja Trillerjeve koče - so bili torej le odmev na ta elementarni klic slovenskega domoljubja.

Trillerjeva koča – ponos planincev in rodoljubov Posočja – je že v prvi zimski sezoni 1901/1902 omagala pod težo snega, saj graditelji niso upoštevali krajevnih podnebnih razmer. Klavrna skladovnica polomljenega lesa na kamnitem podstavku pod Krnom je vžgala nove načrte za gradnjo nove, Gregorčičeve koče. Priprave so hromili dolgovi stare postojanke, vmešala pa se je še prva svetovna vojna. Ta je dodobra zamajala temelje planinstva v Posočju. Število članov podružnice je nihalo med 57 člani leta 1902 in preko 265 leta 1907. Kasneje beležimo samo še padec. Težavam je botrovala tudi razprostranjenost podružnice na območju od Triglava in Mangarta pa vse do Krasa. Zaradi občasnega mrtvila so v nekaterih krajih začeli ustanavljati lastne podružnice, ki so pritegnile lokalne člane. Prva svetovna vojna in posledična italijanizacija Primorske omenjenim težavam nista bili v prid in podružnici je vse bolj jemalo sapo.

...................

Kot odgovor na zatiranje slovenskih društev je bil zgodaj spomladi leta 1924 na pobudo Zorka Jelinčiča ustanovljen ilegalni Planinski klub Krpelj. Njegov namen je bil združevati zavedne in planinsko misleče rodoljube Posočja. Ta sopotnik Soške podružnice je po naključju postal tudi pionir speleoloških raziskav na Tolminskem. Leta 1928 so fašisti aretirali zadnjega predsednika podružnice, Franca Štruklja, in mu zaplenili bogat arhiv. Planincem pa so ostala le še južna pobočja Julijcev. Z njihovih grebenov so se s hrepenenjem ozirali preko rapalske meje proti matični domovini. In ostal je še skrivnostni ilegalec, Krpelj.

Po osvoboditvi domovine je dolgo zatajevana želja po svobodnem udejstvovanju v gorah dobila krila tudi med tolminski planinci. Na ustanovnem občnem zboru nove podružnice Planinskega društva Slovenije leta 1946 so za predsednika imenovali Janeza Vidmarja, preizkušenega nekdanjega člana Soške podružnice, kasneje tudi “krpljevca”. Tako so na najbolj direkten način zagotovili kontinuiteto nasilno zatrtega planinskega gibanja pred vojno, Vidmarju in ostalim “krpljevcem” pa dali ustrezno priznanje za njihovo preteklo delo.

Bogate korenine, sicer zelo težke preteklosti, so pognale v mogočno drevo, ki so ga tolminski ljubitelji gora ves čas pridno »zalivali« z vnetim prostovoljnim delom. Vsako leto pobirajo bogate plodove društvenega dela. Planinsko društvo Tolmin je tudi danes močno vpeto v življenjski utrip kraja in okolice. Predstavlja močan steber planinske organizacije v severozahodnem delu Slovenije.

V priložnostnem kulturnem programu, ki ga je povezoval napovedovalec Gregor Maver, sta sodelovali Vokalna skupina Snežet, harmonikarica Nika Rutar in članici Mladinskega odseka PD Tolmin. Za bogato sceno so poskrbeli markacisti. Slavnostna govornica je bila Marjeta Keršič Svetel. Po končanem kulturnem programu so zbrane pozdravili tudi predstavniki sosednjih planinskih društev in Planinske zveze Slovenije. Prijetno druženje, ki so ga glasbeno popestrili nastopajoči, se je nadaljevalo v avli kinogledališča ob domačih dobrotah iz Čadrga.

Slavnostni govor

Natisni E-naslov