Zimski alpinistični vzponi članov Soškega AO – 2011/2012
Če pogledamo nekoliko nazaj, v lansko zimo – 2010/2011, nam je le ta prinesla izjemno dobre snežne razmere v stenah naših alpskih dvatisočakov. Tudi zima 2011-12 je bila izstopajoča. Tokrat ne po snežnih razmerah v gorah, temvač po količini ledu v slapovih in grapah. Dolgo hladno obdobje z obilo vetra je omogočilo, da so se v ledeni oklep odeli tudi slapovi v dolinah, v naši bližnji okolici. Zamrznili so tudi slapovi, ki v zadnjih 30 letih nikoli niso premogli toliko ledu, da bi bil možen varen vzpon preko njih.
Tako so bili prvenstveno preplezani: Gregorčičev slap pod Krnom, Ladrski slap in Očaršek v Ročici s pritoki, Malenšček pod Vrsnim, Krampež nad Drežnico (Marko Koren in Gregor Brešan), Otin slap v Žabijskem vrhu, Pršjak in Strme trave v dolini Trebušice (Robert Grosar in Aljaž Leban), Najin slap v Knežkih Ravnah (Sandro Krajnik in Mojca Kocič). To so slapovi, ki ne izstopajo po težavnosti, tamveč po tem, da zelo redko zamrznejo. Preplezanih je bilo tudi nekaj težjih slapov: slap Pod Foni oz. Dolga zgodba 70-90° WI V 120m, slap Zverina 85-90° WI V - 200m grape in 60m vertikale (Boštjan Sovdat in David Kapitan) in slap Čukola 90° WI VI 120m - pod vasjo Pletišče za Breginjem (Boštjan Sovdat, David Kapitan, Jordan Fon, Andrej Smrekar),
Razmere v Gregorčičevem slapu je nato izkoristilo še najmanj 5 navez plezalcev našega odseka, saj se je na ta vzpon čakalo vrsto let.
Glede na to, da je bilo ledu v bližnji okolici dovolj, smo izkoristili razmere doma in preplezali večino slapov v naših krajih.
Največ se je plezalo v slapovih pod Krnom: Kožljak, Črnijada, Dušanov slap, Lepo je biti gozdar, Leva, Desna grapa … , v Pologu: Pološke slapove, Azmiško grapo, Slap pod ozidjem, …
Skoraj vsi člani odseka, pa tudi marsikateri simpatizer je preplezal slap Parobnica nad Tolminom. Ni čudno, saj nas je vsak dan dražil s svojo belino :)
Nekoliko manj je bila obiskana Baška grapa. Veliko se je plezalo v naši ledni plezalni Meki – Logu pod Mangartom: Lukežev led, Strmški slap, Predelca, Reščev slap, Kanja, Slapovi nad karavlo, … v Trenti: Slap Julijana, Kukla, Zapotoški slap, …
Po številu preplezanih slapov vsekakor izstopa Sandro Krajnik, saj njegov seznam obsega preko 20 slapov. Prav dosti pa ne zaostajajo tudi – Rok in Nejc Kurinčič, Marko Gruden, Darko Podgornik, Marko Koren, Miro Fon in Boštjan Sovdat. Število vseh naših plezalcev - članov in nečlanov alpinističnega odseka, ki so izkoristili izjemne ledne razmere, pa je gotovo preko 30.
Naj posebej omenimo težje slapove:
Slap Parabola (ocena WI6) v Logu pod Mangartom sta preplezali navezi; Rok Kurinčič – Jure Kavčič in Nejc Kurinčič (varovala Neža Flajs).
Benettov slap (WI5) v dolini Reklanice: Rok Kurinčič – Blaž Konec
Zelene slapove v Loški steni sta preplezali navezi; Rok Kurinčič - Sandro Krajnik in Boštjan Sovdat - David Kapitan.
Slap Črnjada pod Krnom: Rok Kurinčič – Blaž Konec, Marko Gruden – Boštjan Sovdat, DarkoPodgornik – Sebastjan Domenih in Marko Koren – Dejan Ivančič.
Azmiško grapo (WI5, 300m) v Pologu so preplezali Darko Podgornik - Ivan Rejc, Janko Humar - Gruden Marko in Nejc Kurinčič (solo).
Stirifobijo WI5+(6) in Katarzo WI5 v dolini Belega potoka sta preplezala Marko Gruden in Boštjan Sovdat.
Rok Kurinčič je opravil prvi solo vzpon v slapu Kozjak.
Slap Za vasjo v Rajblju WI5 sta preplezala Marko Gruden in Marko Koren.
Naš prvi preplezan ledni slap Lucifer v Martuljku so preplezali: Darko Podgornik, Sandro Krajnik in Miro Fon.
{phocagallery view=category|categoryid=326|limitstart=3|limitcount=3}
Več slik najdete v galeriji.
Čeprav smo se zaradi izjemne sezone najprej ustavili pri plezanju slapov, je potrebno vseeno poudariti, da so bili najboljši zimski vzponi opravljeni v gorah v visokih stenah.
To leto so bile zimske razmere v stenah zahtevnejše kot predhodnje leto, saj je bilo snega malo in je bilo marsikdaj potrebno »popikati« z lednimi orodji tudi po kopni skali.
Tudi to zimsko sezono sta najtežje vzpone opravila Nejc in Rok Kurinčič. Božični dan sta preživela v severni steni Lepega Špičja, kjer sta opravila prvi zimski vzpon v Centralni smeri.
V zadnjih dneh januarja sta preplezala še eno težko in dolgo smer. 27. januarja sta preplezala 800 m visoko Puntarsko smer, katere najtežji del je ocenjen s spodnjo sedmo stopnjo. Predvsem je pri takem vzponu problem teže opreme, s katero je potrebno preplezati najtežja mesta v steni, saj je potrebno v steno vzeti vso letno in zimsko plezalno opremo. Če se planira bivak v steni, pa tudi opremo za bivakiranje. Ta vzpon sta sama lepo opisala na spletu – http://www.gore-ljudje.net/novosti/73785/.
Ne smemo pozabiti na odličen prvenstveni vzpon v Loški steni, ki sta ga dva dni za – prej omenjenim - opravila Sebastjan Domenih in Marko Gruden. Našla sta novo linijo prek 1000 metrov visoke stene. Smer sta poimenovala Prvi palček. Smer povezuje Sneguljčico in Lovsko smer. Dva raztežaja v smeri sta ocenjena z WI V, ostali del smeri je lažji.
V drugi polovici marca sta se brata Nejc in Rok Kurinčič udeležila tabora za mlade perspektivne alpiniste, ki je vsako leto organiziran v Chamonix-u. Kljub - ne preveč ugodnim - snežnim razmeram sta uspela preplezati nekaj dolgih in lepih smeri. Več o preplezanih smereh na taboru najdete na povezavi: http://www.gore-ljudje.net/novosti/76111/
Ne zaradi težav, temveč zaradi lepote, omenimo še smer Korito, ki poteka pod zahodno steno Krna. Naklonina smeri je od 40 do 55 st. Vstop v smer je nad bivakom pod Z steno, iz stene pa se izstopi praktično na vrhu Krna, zato je to vedno dolga in lepa tura. To leto so se v tej smeri naredile dobre razmere, ki so trajale vse od druge polovice januarja do druge polovice februarja Preplezali smo jo skoraj vsi člani Soškega odseka.
Za zaključek naj rečemo, da smo te res odlične razmere v ledu - dobro izkoristili!
Za SAO spisala: Miranda Ortar
