Na planinskem taboru na Razorju je b´lo luštno

Written on .

Da je v hribih luštno, vedo vodniki in mentorice planinskih skupin iz PD Tolmin, ki že vrsto let organizirajo planinske tabore na različnih koncih Slovenije. Letošnji je potekal od 6. 7. do 10. 7. 2010 na planini Razor.  

Za aktivno preživljanje prostega časa se je odločilo 26 mladih planincev iz OŠ Franceta Bevka Tolmin, OŠ Dušana Muniha Most na Soči in OŠPP Tolmin, ki so vsak dan spoznavali lepote sončne planine in Tolminsko bohinjskih gora.

V dopoldanskem času smo v spremstvu izkušenih vodnikov Vinka Pagona in Valterja Černigoja osvajali okoliške vrhove. Kot za šalo smo se že prvi dan povzpeli do Škrbinske plošče (1625 m). Naslednji dan smo se “sprehodili” po krožni poti do Dolenjega Kala in Kal planine (1490 m). Na ta “zaresno” goro, Vogel (1923 m),  smo se povzpeli tretji dan, zadnji dan pa nas je povabil preval Globoko (1828 m) in nam ponudil prekrasen pogled na Triglav.
Popoldanski čas je bil namenjen počitku, igri, izpolnjevanju planinskih dnevnikov in pisanju razglednic. Z vsebinami planinske šole so planince seznanile mentorice planinskih skupin Majda Pagon, Špela Borovničar, Andreja Koren in Mojca Florjančič, za kratek čas sta se nam pridružili tudi mentorici Melita Drol in Zalka Uršič.
O osnovah prve pomoči je mlade planince malo za šalo in malo za res podučila medicinska sestra in vodnica Slavica Boljat.
Dogajanje so popestrili nadzornik TNP Gorazd Kutin, ki nam je ob diapozitivih pripovedoval o življenju ljudi in živali v Triglavskem narodnem parku, člana GRS Tolmin Iztok Koren in Martin Štendler, ki sta prikazala reševanje iz soteske in varuh narave Denis Medved, ki nam je približal svoje delo in pomen varovanja narave.
Obiskali smo tudi mlekarno, si ogledali postopek izdelave sira in skute in se najedli “abriblnow”.    
Najboljše smo prihranili za konec: plezanje, kres in planinski krst; brez tega tabor ne bi bil pravi tabor.      
Za naše lačne želodčke in dobro počutje v koči sta poskbela oskrbnika, za kar se jima lepo zahvaljujemo.  Preživeli smo nekaj nepozabnih dni v planinskem raju, a misel, da je doma najlepše, je vseeno zmagala; v dolino nas je pospremilo petje, smeh in strumen korak.                                                                                           

Mojca Florjančič, vodja tabora

Natisni