Občni zbor jamarske sekcije, februar 2013

Written on .

Zelo uspešno in pestro leto 2012

js_logotip_s.jpgLepo število mladih se je ob starejših članih zbralo 22.2. zvečer v prostorih jamarske sekcije v Tolminu. Lansko leto (2012) so jamarji zaključili nadvse uspešno, tako po obsegu delovanja, kot po rezultatih.

Njihova prizadevanja običajno potekajo skrita očem javnosti, v globokem podzemlju kraškega sveta, nekaj tudi zaradi njihove prislovične skromnosti. V zadnjih dveh letih pa so si prav zaradi svojih dosežkov priborili svoje mesto tudi v medijih. Gre za pomembno dejavnost, ki združuje raziskovalne in športno-rekreacijske prvine, ki bi si gotovo zaslužila še večje zanimanje javnosti. V tolminskem primeru gre tudi za dejavnost, ki po strokovni ali stanovski hierarhiji deluje v okviru Jamarske zveze, organizacijsko pa je v sklopu PD Tolmin. Tudi to je eden izmed slovenskih fenomenov, ki ima svoje temelje v nekdanjem ilegalnem Planinskem klubu Krpelj. Ta je v Posočju v  času med obema vojnama združeval planinsko in jamarsko dejavnost. Gotovo je vse našteto dovolj vabljivo in vznemirjajoče za mlade, da se tolminskim  jamarjem trenutno, kot kaže pa tudi v bodoče, ni bati za naraščaj. Lani se je zvrstilo kar nekaj medijsko odmevnih dogodkov, ki so dobro predstavili delo Jamarske sekcije, zato so morda poročila na letnem zboru poznavalcem zvenela kot ponavljanje oguljenih tem. Tokrat smo lahko na enem mestu slišali zgoščen pregled njihovega dela.

Načelnik sekcije Zdenko Rejec je, zavedajoč se bremena popularnosti v zadnjem času, v svojem poročilu dejal: »Poleg vseh ostalih aktivnosti smo imeli čas tudi za osnovno jamarsko delovanje – za odkrivanje in raziskovanje jam. Največ smo raziskovali ravno na Tolminskem Migovcu, sicer pa še na Kaninu, Matajurju, Banjški in Šenviški planoti itd. Najodmevnejši dosežek je bil vsekakor povezava dveh sistemov jam v najdaljšega v Sloveniji, v sistem Migovec. Povezavo smo odkrili v sodelovanju z jamarskimi kolegi iz angleškega kluba ICCC (Imperial College Caving Club, London) zadnji delovni dan že tradicionalnega poletnega raziskovalnega tabora.« Potrebno je poudariti, da bi bil njihov poletni raziskovalni tabor »Sledi vetra 2012«, ki je potekal od 13. julija do 19. avgusta, tudi brez te povezave zelo uspešen. Na novo je bilo raziskanih in izmerjenih kar 2703 m novih rovov, za bodoče raziskovalce pa je ostalo na voljo še veliko neraziskanih mest. »Popolnoma realno je naše pričakovanje, da bomo v kratkem priključili najdaljši jami še tretji sistem Primadono,« je nadaljeval Rejec. O raziskavah v Tolminskem Migovcu pa podrobneje poroča tudi zadnja številka glasila PD Tolmin Krpelj.

b_250_150_16777215_00_images_stories_JSPDT_2013_Jarvist_Frost_-_Powershot_G5_-_CRW_0343.jpgNaslednji odmeven uspeh je bil prvo prečenje Male Boke v osrčju Kanina od spodaj navzgor. Za premostitev 4997 m dolžine in 1298 m višinske razlike so dva člana in ena članica Jamarske sekcije potrebovali kar 28 ur.

Tudi ureditev, prevoz in postavitev zasilnega bivaka in skladišča na Tolminskem Migovcu je bila za tolminske jamarje velika pridobitev. Od prevzema razbitega zabojnika v Bovcu pred par leti pa do uradno postavljenega bivaka na dnu vrtače na Tolminskem Migovcu je bilo vloženega ogromno truda (o tem smo že poročali na naših spletnih straneh). Bivak kot zavetišče in začasno skladišče opreme pa ni namenjen samo lažjemu reševanju logističnih težav pri raziskovanju podzemlja. Ob njegovi otvoritvi so jamarji za nujne primere zaupali ključe tudi Postaji GRS Tolmin, Markacijskemu odseku matičnega PD in lokalnim nadzornikom TNP.

Preteklo leto so tolminski jamarji veliko naredili tudi za promocijo svoje dejavnosti. Gotovo so pri tem poravnali tudi dolg do prejšnjih generacij svojih kolegov, katerih delo je bilo v medijih redkeje prisotno, čeprav so v danih razmerah tudi oni veliko prispevali k današnji prepoznavnosti. Na začetku lanskega leta so organizirali vodeni promocijski obisk v Malo Boko. V Kobaridu in v Dutovljah so postavili dve enotedenski razstavi s predstavitvijo svoje dejavnosti ob otvoritvi. Predstavitev dosežkov poletnega raziskovalnega tabora na Tolminskem Migovcu in uradnih podatkov o tem najdaljšem jamskem sistemu pri nas so izvedli jeseni v Tolminski knjižnici Cirila Kosmača in v Gimnaziji Tolmin. V javnosti so se pojavljali po prečenju Male Boke, največje medijsko zanimanje pa so poželi po uspešni povezavi v osrčju Tolminskega Migovca. Kot predstavnik sekcije je bil Zdenko Rejec izbran za ime tedna na Valu 202. Za Tednik na RTV SLO1 je bil posnet poseben prispevek. Jamarji so o svojih uspehih poročali tudi na Radiu Slovenija, Radiu Koper, Alpskem valu in na tolminski lokalni televiziji TV Tminka. Sodelovali so tudi pri snemanju novega turističnega spota za Posočje v organizaciji LTO Sotočje Tolmin. Lani v decembru je Jamarska sekcija za svoje dosežke prejela tudi priznanje Planinske zveze Slovenije.

b_250_150_16777215_00_images_stories_JSPDT_2013_Jarvist_Frost_-_Powershot_G5_-_CRW_0333.jpgAktivno so sodelovali z ostalimi odseki znotraj PD Tolmin, posebno z markacisti, Jamarsko zvezo Slovenije, upravo Triglavskega narodnega parka, Lokalno turistično organizacijo in z drugimi društvi. Stalno sodelujejo pri prenovi katastra JZS. Sodelovali so tudi pri raziskavah arheologov pod Tolminskim Kukom in pod Zadlaško (Dantejevo) jamo. Za izboljšanje svojega materialnega stanja so izvajali višinska dela za LTO Tolmin, za Osnovno šolo na Mostu na Soči in za Občino Tolmin, pridobili pa so tudi precej sponzorskih oziroma donatorskih sredstev.

Po svoje je istočasni položaj Jamarske sekcije znotraj matičnega planinskega društva, članstvo v Jamarski zvezi Slovenije in Zvezi organizacij za tehnično kulturo prednost, saj prihaja do koristnih povezav znotraj nevladnih organizacij, po drugi strani pa je to, ob rednih nalogah, tudi dodatna obveznost, posebno če hočejo biti navzoči tudi na rednih sestankih vseh odborov. 

Na občnem zboru je Andrej Fratnik poročal tudi o delu Jamarske reševalne službe Slovenije, katere član je. V Sloveniji je sedem reševalnih centrov; tolminski šteje 7 reševalcev iz različnih krajev Severne Primorske (Tolmin, Vrtojba, Vipava, Ajdovščina). Odzivajo se preko klica na telefonsko številko 112. V lanskem letu so se udeležili 7 vaj, v okviru katerih so se poleg klasičnega reševanja iz jam usposabljali tudi za reševanje iz kanjonov in z žičnic. Uredili so tudi formalni status minerske službe, ki jo kot pomoč pri reševanju uporabljajo za manjša (mikro) miniranja. Prizadevajo si, da bi dokončno uredili bivak z najnujnejšo opremo na Kaninskih podih in da bi svojo ekipo dodatno okrepili z mlajšimi člani.    

 

Načrti za leto 2013

 

b_250_150_16777215_00_images_stories_JSPDT_2013_predstavitev.jpgOmenjamo najvažnejše. Tudi v bodoče nameravajo raziskovati nove jame na celotnem območju Gornjega Posočja.  V sodelovanju z angleškimi kolegi (ICCC) bodo v juliju in avgustu organizirali pettedenski raziskovalni tabor pod imenom »Z Miga na Kuk 2013«. To bo gotovo njihova osrednja raziskovalna akcija. Upravičeno pričakujejo podaljšanje najdaljšega sistema Migovec  s povezavo sistema Primadona za dodatnih 3637 m. Raziskovalnega dela je dovolj še za naslednje generacije.

Povezavo na Migovcu so prijavili na razpis za največji jamarski dosežek preteklega leta pri DZRJ Ljubljana, za Putickovo nagrado. V načrtu imajo najmanj dve razstavi s predstavitvijo delovanja sekcije ob otvoritvi (na sedežu TNP na Bledu in v Idriji). Svojo dejavnost bodo jamarji predstavili tudi v Bohinjski Bistrici, Novem mestu in na seji UO Planinske zveze Slovenije.

Na področju izobraževanja bodo nadaljevali z začetimi tečaji. Če bo šlo vse po sreči, bodo imeli kar 17 novih pripravnikov in več jamarjev. Nujno pa bo potrebno osvežiti tudi ekipo jamarskih reševalcev, saj se bo letos začel tudi tečaj za jamarske reševalce - pripravnike.

Pred tolminskimi jamarji je veliko nalog. Upamo, da jih bodo zmogli, tako kot so vse dosedanje.

 Fotografije 1. in 2.:Raziskave v Tolminskem Migovcu. (Foto: arhiv JSPDT)                      

Fotografija 3.: Predstavitev raziskav v Tolminskem Migovcu v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu 18.10.2012. (Foto: Miljko Lesjak)    

                                                                                  Žarko Rovšček              

                                                                                                                                          

Natisni