»Bila nekoč je složna klapa …«
(Na rob odprtju razstave ob 50-letnici Jamarske sekcije PD Tolmin)
Pesem, ki sta jo leta 1981 ubesedila Andrej Rutar-Kletnik in Andrej Fratnik, pripoveduje o srčnosti in vztrajnosti tolminskih jamarjev, ki jih ne ustavijo naporni raziskovalni podvigi v kraškem podzemlju.
Tkejo medčloveške vezi, ki so se v petdesetih letih delovanja Jamarske sekcije PD Tolmin še poglabljale v čas, ko nekaterih ustanoviteljev ni več med nami. V času od lanskega jubilejnega leta se vrstijo različni dogodki. Prepričujejo nas o trdoživosti tolminskih jamarjev in njihovi zavezanosti poslanstvu, ki so se mu namenili: Od dnevov »odprtih vrat« z vodenjem v (večini ljudem) neznane globine, promocijskih nastopov in lanske osrednje, slavnostne prireditve na planini Razor, do odprtja jubilejne razstave pretekli teden v Knjižnici Cirila Kosmača Tolmin.
Zbrane na odprtju razstave je poleg spiritus agensa Jamarske sekcije Jane Čarga na poseben način nagovorila tudi Jožica Štendler iz tolminske knjižnice. Predstavila je namreč prvi načrt Podpeške jame iz 1689. leta natisnjene knjige Slava vojvodine Kranjske (orig. Die Ehre dess Hertzogthums Crain) polihistorja Janeza Vajkarda Valvazorja. Spregovorila sta še predsednica PD Tolmin Milena Brešan in predsednik Jamarske zveze Slovenije Igor Benko.
Razstava kot nazoren prikaz dolgoletnega delovanja sekcije, je zgolj posledica napornih ur podzemeljskih raziskovanj, a brez njih je ne bi bilo. Sistematično so razgrnjena posamezna poglavja ali vezni členi dolgoletnega dela. Če začnemo pri zgodovinskih koreninah, seže prikaz v daljno leto 1924 in ustanovitev ilegalnega Planinskega kluba Krpelj, ki mu je bilo usojeno, da je postal tudi pionir speleoloških raziskav v Posočju. Razstavljene so že klasične fotografije krpljevcev, s patino obarvani in od zoba časa razjedeni jamarski načrti Franca Štruklja, za katere je od takratnih italijanskih oblasti celo prejel diplomo. V Koledarju Goriške Mohorjeve družbe za leto 1925 (razstavni eksponat!) in 1926 je objavil tudi prvi članek v slovenskem jeziku o jamarstvu na Tolminskem.
Razstavni dokumenti nas vodijo k zapiskom iz delovne knjige sekcije. Ustanovitvi današnje Jamarske sekcije na občnem zboru PD Tolmin (27.3.1971) je že čez teden dni sledil prvi sestanek šestčlanske skupine, na katerem so se ukvarjali s problemom jamarske opreme in pomanjkanjem denarja zanjo. Nič jih ni ustavilo, tovrstnim zagatam so kljubovali z lastno izdelavo najnujnejše opreme. Med razstavljenimi predmeti je verjetno največji in najbolj viden del opreme prenosni vitel za spuščanje v brezna (avtorja Brane Bratuž in Stanko Breška). Stare fotografije s prvih raziskav Mengorskega brezna, jame V žlebu, Pod skalco in Pološke jame pričajo o tem, da so jamarji svojo obljubo na dan ustanovitve sekcije, da bodo »vestno in marljivo delali«, vzeli zares. Ta pomembna zaveza iz nekdanjih dni je dobesedno vklesana v njihovo polstoletno delo. Zgodovinski del dopolnjuje okostje mladiča jamskega medveda iz jame Primadona.
Pomemben in fotografsko ponazorjen del razstave je posvečen raziskavam na Tolminskem Migovcu, kjer jamarstvo zlasti zadnja leta vstopa v resnejše področje znanstvenega proučevanja podzemlja (radiokarbonsko datiranje ledene jame, vzorčenje in raziskava pretakanja visokogorske kraške vode) s sodelovanjem nekaterih pomembnih raziskovalnih ustanov. Naj ob raziskavah omenimo tudi pomembno arheološko najdišče, Turjevo jamo blizu Robiča. Na razstavi ne manjkajo številne privlačne fotografije iz naših najlepših jam, med drugim tudi priljubljene Stanetove jame (sodelujočih domačih in tujih avtorjev fotografij se je nabralo kar 19). Velik in raztegnjen barvni načrt podzemlja Migovca naj predstavlja izziv za snovalce načrtovanega jubilejnega zbornika: kako ga, lahko tudi prepognjenega, stisniti med njegove strani, da ne bo premajhen in bo še vedno lepo ponazoril dolgoletne raziskovalne napore v »Votli gori«. Nazorno in sodobno informacijo na ekranu ponuja tudi tridimenzionalni model raziskovanj, prerez skozi gmoto kraškega podzemlja Migovca.
Razstavni prostor »krasijo« lutke, oblečene in obdane z bolj ali manj sodobno jamarsko opravo. Izstopa tudi skelet mladiča jamskega medveda iz Primadone. Področje visokogorskega krasa na Kaninu, predvsem Male Boke, predstavlja ob Migovcu prav tako pomemben »poligon« raziskav tolminskih jamarjev. Tudi ta del je fotografsko lepo predstavljen. Prijetna popestritev kulturno obarvanega programa odprtja razstave (nastop dua Bakalina z jamarsko vižo) je bila projekcija filma o smučanju v globinah Kanina s komentarjem smučarske »zvezde« tega podviga, Stanetom Jarcem.
Na posebnih panojih sta kot pomemben del delovanja predstavljena tudi stalna skrb za promocijo jamarstva in izobraževanje. Razstava prikazuje tudi delo Jamarske reševalne službe; eden od sedmih reševalnih centrov ima sedež v Tolminu. Za najboljše letne dosežke v Sloveniji je Jamarska sekcija PD Tolmin že štirikrat prejela kipce Viljema Puticka (2010, 2012, 2016, 2018).
Dediči nekoč složne »klape« jamarjev so še vedno zvesti svojemu poslanstvu. Danes je sekcija pomemben člen Jamarske zveze Slovenije in PD Tolmin. Ob sklepu tega zapisa ji želimo uspešno delo še naprej, posebej, da bi se jim pridružilo večje število mladih in vztrajnih raziskovalcev. Naj bo tudi ta razstava kot posebna oblika promocije vabilo vsem, ki jih jamarstvo zanima, da se vključijo v sicer naporno, a vsestransko zanimivo, športno in raziskovalno delo, vredno mladostne vedoželjnosti. Kdor se ni udeležil odprtja razstave v knjižnici, naj si jo v naslednjih dnevih ogleda in tolminsko jamarstvo tudi pobliže spozna.
Več fotografij si lahko pogledate tukaj
Žarko Rovšček
Foto: Miljko Lesjak, Žarko Rovšček