ZIMSKI PLANINSKI VEČERI PD TOLMIN 2015/2016

b_200_160_16777215_00_images_stories_pd_2016_Suhadolc_2016_1.jpgPeter Suhadolc:

Zgodovina alpinizma z zobčki in brez

Knjižnica Cirila Kosmača v Tolminu, 10.2.2016 ob 19.00

Ponovno bo naš gost prof. dr. Peter Suhadolc, upokojeni dolgoletni predavatelj na univerzi v Trstu (Oddelek za matematiko in znanosti zemlje) in podpredsednik Slovenskega planinskega društva Trst. Je tudi predsednik Slovenskega filatelističnega kluba Lovrenc Košir iz Trsta, od 2012 dalje predsednik Filatelistične zveze Slovenije in mednarodni sodnik za tematsko filatelijo (ima zlato kolajno za zbirko »Osvajanje nekoristenga sveta: Zgodovina alpinizma«)[1]. Pri Tržaški folklorni skupini Stu ledi je umetniški vodja.

 

Na lanskoletnem ciklusu planinskih zimskih večerov smo ga lahko spoznali kot seizmološkega strokovnjaka, na funkciji generalnega sekretarja Mednarodnega združenja za seizmologijo in fiziko notranjosti zemlje (IASPEI-Association of Seismology and Physics of the Earth's Interior,), ko nam je predaval o tem, kako potresi preoblikujejo gorski svet. Letos nam bo predstavil tematiko, ki ne zajema njegovo poklicno področje, ampak eno izmed njegovih ljubiteljskih dejavnosti.

Predavatelj bo v glavnih obrisih prikazal zgodovino alpinizma, od gora kot svetih krajih, prvih pristopih in vzponih, do začetkov alpinizma kot junaškega dejanja osvajanja gora ali sprostitve v naravi. Prikazano bo osvajanje vseh pomembnejših gorstev na svetu, premagovanje strmih sten in sodobnih načinov plezanja v vrtcih. Posebna zanimivost predavanja bo slikovni del, ki bo v celoti prikazan s filatelističnim gradivom, kot so, recimo, znamke, poštne celine[2] in žigi.

»Planinci radi zahajamo v hribe in gore, zato se nam zdi naravno, da lepote svojih gora posredujemo tudi drugim. To lahko storimo s predavanji, z vabilom na izlet v gorski svet in tudi (ne vem sicer, koliko nas to dela) s pisanjem pisem in razglednic, na katerih je upodobljen gorski motiv. Še bolje, če je upodobljen na znamki ali dopisnici. Od tega pa do zbiranja razglednic ali znamk z gorsko tematiko ni daleč, če je le nekaj zbirateljske strasti v nas./…/ Ko se naveličamo zbirati le znamke, lahko razširimo obzorje in začnemo zbirati tudi ostale poštne izdaje, kot so dopisnice ali priložnostni poštni žigi z gorsko tematiko. Tako si počasi ustvarimo obširno zbirko, ki jo, če je v nas vsaj malo ustvarjalnosti, lahko predstavimo tudi drugim: kot zgodbo, ki jo na listih ilustriramo z zbranim gradivom. Filatelisti temu pravimo »tematski eksponat«./…/ Tudi sam sem doživel podobno zgodbo in imam danes obširen eksponat, v katerem pripovedujem zgodovino osvajanja gora in alpinizma. Seveda sem tudi jaz začel z zlaganjem znamk v albume … Poglejmo, koliko je sploh znamk in dopisnic z gorsko tematiko, ki so izšle v samostojni Sloveniji. Ne boste verjeli, čez trideset! Ob njihovi predstavitvi bomo morda podoživljali trenutke, ki smo jih doživeli ob vzponu na goro, se spomnili prijateljev, s katerimi smo vzpon ali turo opravili, in še marsikaj drugega.«                              

 /Peter Suhadolc: Tudi planinske znamke vabijo v gore, Planinski vestnik februar 2014/

 Prisrčno vabljeni na naš četrti večer v letošnji zimski sezoni!



[1] Tematska filatelija je sorazmerno mlado področje filatelije, ki se ukvarja predvsem s proučevanjem upodobljenih motivov na poštnih znamkah. Posameznih tematik je na stotine, med najbolj raziskanimi so npr.: znamenite osebnosti, živali, rastline, šport itd.

[2] Celine so poštne vrednotnice, ki imajo natisnjeno podobo znamke ali napis, da je pristojbina za opravljeno storitev plačana.

                                                                                                                                  /e-vabilo mediji, člani - Žarko Rovšček/