Planinsko društvo Tolmin

Letošnja številka Krplja že v tiskarni

Enaindvajseta številka Krplja je že v tiskarni in jo lahko pričakujemo ob koncu naslednjega tedna. Tudi tokratno številko odlikuje bogata vsebina, ki je odraz razvejane dejavnosti društva. Na njenih straneh se z različnimi prispevki predstavijo skoraj vsi društveni odseki oz. področja delovanja. Jasno je, da so nekateri pri pisanju bolj spretni kot drugi, kar ni vedno odraz njihovega dela

Obeta več novosti.

Upajmo, da se dokončno poslavljamo od malega formata (A5) in uvajamo novo obdobje formata A4. Glasilo bo izšlo na 32 straneh (od tega 16 barvnih) in v 700 izvodih. Večji format daje veliko več možnosti za oblikovanje bralcem prijaznejšega glasila, saj bo zaradi tega možno uporabljati večjo, lažje čitljivo pisavo in večje slike, kar bo gotovo dobrodošlo starejši populaciji bralcev. Seveda pa pomeni to tudi bolj zaostrene kriterije izbire fotografij, ki jih pisci prispevkov običajno priložijo, bodisi, da so njihovi avtorji sami, ali pa uporabijo izdelke drugih fotografov.

Novost je tudi pridobitev stalne mednarodne standardne serijske številke (ISSN) pri Narodni univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Doslej smo na ta naslov  redno pošiljali 4 izvode vsake številke, kar pomeni, da smo z vsemi izdajami prispevali svoj delež k nacionalni zakladnici tiskanih revij, časopisov in knjig, vendar so nas kot založnika registrirali z interno številko. Ob vseh navedenih novostih,  po 15 letih izdajanja Krplja vstopamo v novo obdobje, kar se za bližajočo 120-letnico ustanovitve naše predhodnice, Soške podružnice SPD, tudi spodobi.

Predstavljamo kratko vsebino člankov:

 3         UVODNIK - V novi preobleki    –žr-

Krpelj bi ob predpostavki, da je med nami dovolj spretnih peres, lahko izhajal le kot literarni list in v bistveno ožjem obsegu, če ne bi vseboval predvsem člankov iz naše razvejane dejavnosti, o društveni zgodovini, o delu odsekov, o raznih jubilejih, pogovorov z nekaterimi bolj vidnimi člani, ali na kratko rečeno, če bi bil brez svojega kronistično informativnega dela. Vsekakor brez vsega tega ne bi bil tako obsežen in bogat, pa tudi ne tako uporaben. Zajetnega gradiva o naši dejavnosti v njem ni možno kar tako spregledati. /…/ Drugo leto bomo slavili 120-letnico planinstva v Posočju, obletnico Soške podružnice SPD, naše predhodnice in znanilke naše tradicije.  Naj bo misel, da je pomembno biti dober, naša usmeritev v prihodnjih nalogah.  

 4         Darij Kenda: Pomembno je biti dober

Usmeritve ljudi, ki delajo v gospodarskem odseku, morajo stremeti k izboljšavam in razvoju, vedno pa z dobrim občutkom za ohranitev pristnosti in domačnosti. To še posebej velja za planinske koče, kot je naša na planini Razor. Vodilo mojega delovanja, in upam tudi mojih sodelavcev, je napis, ki ga imam na majici in ga malo ljudi in sodelavcev opazi: »Dobro je biti pomemben, pomembneje je biti dober.«

 7         Mirjam Hvala: Na Napoleonovem otoku

V času od 20. do 25. aprila 2015 se je trinajst planincev, članov Planinskega društva Tolmin, udeležilo planinarjenja po otoku Elba, ki sta ga skrbno pripravili Slavica in Lili.

Elba je največji izmed sedmih glavnih otokov toskanskega arhipelaga in tretji največji otok v Italiji.

10        Marjuča Volf: Moj edini obisk mogočnega Jalovca

Veter je hrumel in zaslišala sem mogočne akorde Kugyjevih orgel, ki so ubirale Rekviem. Gore so se tresle v naročju neba. Nato je po strehi zabobnelo. Prijateljica, ki očitno zaradi mene ni spala, me je poklicala: »Marjuča, ali slišiš?« Skozi možgane mi je šinila samo srečna prebujena misel, da nisva na Jalovcu, pač pa pod streho v dolini.

12        Karolina Zgaga: Kdor ne hodi, ta ni puntar! 

Ko sem dobila ponudbo, da bi se pridružila pohodu ob obeležju Puntarskih dnevov, sem se znašla pred tehtanjem med plusi in minusi takšnega podviga. A tehtnica se je hitro prevesila na stran pravilne odločitve, ko sem tisto soboto, 18. julija, nekaj minut pred sedmo uro zjutraj zagledala že popolnoma pripravljene in nasmejane obraze, ki so navsezgodaj prišli iz goriške regije, da bi se pridružili tretjemu obeležju Tolminskega punta. 

13        Ana Strle: Alpinistična šola SAO

Jeseni, leta 2014, je Soški alpinistični odsek organiziral Alpinistično šolo, namenjeno vsem, ki so se želeli naučiti osnov plezanja in varnega gibanja v gorah. Nanj se nas je prijavilo in do konca, več ali manj, vztrajalo okoli 10 tečajnic in tečajnikov. Opremili so nas z nekaj opreme za lažje izvajanje tečaja: prusikova vrvica, vponka-matičarka, poleg smo dobili nalepke z logotipom SAO, no, na majico še čakamo, pa tudi to bomo zagotovo dobili.

Žarko Rovšček: Poskus portreta alpinista (Ivan Rejc)

»Začne se, ko si še nepopisan list in srkaš znanje, ločiš lepo od manj lepega, sprejemaš, kar je pristno in pošteno z naklonjenostjo, imaš hotenje spoznati svoje strahove od blizu, ko si na robu nevidne tanke črte, ko s soplezalcem niso več potrebne besede za sporazumevanje, ko soplezalcu zaupaš, ko veš, da nisi niti prvi niti zadnji, ko sprejemaš naravno stihijo kot nekaj lepega,  ko se znaš ustaviti, ko moraš iz sebe iztisniti vse rezerve, ko spoštuješ tiste, ki so bili pred teboj, ko imaš nekoga, ki mu lahko zaželiš, naj vedno ostane ena gora v njegovih sanjah…«(Ivan Rejc)

20        Žarko Rovšček: Povezava jamskih sistemov Primadona in Migovec

Andrej Fratnik, Iztok Možir in Dejan Ristić so 24. 10. 2015 končno uspeli povezati oba velika sistema Migovec in Primadona s prekopavanjem ožine v podoru. Gre za enega največjih uspehov v zgodovini Jamarske sekcije PD Tolmin. Povezava je le okrog 150 m pod površjem in predstavlja enega izmed nivojev fosilnih galerij. Te prečijo planoto Migovca in z brezni tvorijo sistem, ki  je do zdaj  dolg 35.800m; čakajo pa še točne izmere. 

21        Miranda Ortar: Planinsko orientacijsko tekmovanje Podgorje 2015

V soboto, 17. oktobra 2015, smo se tolminski orientacisti odzvali vabilu PD Sežana na Planinsko orientacijsko tekmovanje  (POT) v Podgorju na Krasu. Vabilu v tople obmorske kraje se sredi vedno bolj mrzlih jesenskih dni ni bilo težko odzvati.
Sestavili smo kar štiri ekipe:  dve družinski, eno srednješolsko in eno kategorije – starejši člani.

Majda Pagon: »Rastejo v strmi gori bele planike tri« (tabor mladih planincev na planini  Razor)

Vse o planinskem taboru na planini Razor od 7. do 11. julija 2015 v sliki in besedi

23        Matic Skočir: Moji planinski tabori

Moje ime je Matic in hodim v 8. razred osnovne šole. Planinec sem že od svojega petega leta, ko sem obiskoval še vrtec. Sedaj kot mladi planinec nadaljujem v osnovni šoli in bil sem že na veliko izletih. Dobil sem tudi bronasto, srebrno in zlato značko mladega planinca. Najbolj pa se veselim planinskih taborov med poletnimi počitnicami.

Urša Skočir: Izlet na Škrbino

Sestopili smo po isti poti.  Na nasprotni gori smo pod skalami videli žival. Nekateri so mislili, da je ovca. Drugi, da je ptica. Tretji pa, da je gams. Z Jolando in njenim dobrim fotoaparatom sva približali sliko in ugotovili smo, da smo gledali gamsa.

24        Meta Murovec: Cicibani planinci iz vrtca Tolmin

Sončna in topla jesen je v novem šolskem letu naklonjena otrokom iz vrtca Tolmin in Volče ter drugim planincem, ki radi obiskujejo hribe. V letošnji program se je vpisalo štirideset otrok in smo ga že začeli izvajati.

»Da začutiš ta zastonjski svet …«. Rudi Rauch – zaslužni športni delavec     –žr-

Ob drugih laskavih priznanjih je za dolgoletno delo v PD Tolmin ob svoji  80-letnici in 40-letnici vodenja izletov planinski vodnik Rudi Rauch prejel naziv Zaslužni športni delavec. Priznanja športnikom in športnim delavcem vsako leto podeljujeta Občinska športna zveza in Zavod za kulturo, šport in mladino Občine Tolmin. V tem letu je ob podpori in z zapisi hvaležnih planincev upokojencev izšla tudi spominska brošura z zgovornim naslovom Da začutiš ta zastonjski svet…  

Irena Brežan: Za upokojence so Rudijevi pohodi praznik

Ko se je s to dejavnostjo začelo in ponudilo upokojencem možnosti izletov in planinskih pohodov, si najbrž nihče ni predstavljal, kako se bodo upokojenci na to odzvali. A število pohodnikov se je iz leta v leto večalo in v zadnjem času se vsak mesec odpravi na pohod stotnija.

26        Martin Gerlič: Fotografska skupina PD Tolmin

Članek opisuje letošnjo bogato bero razstav fotografske skupine, s katerimi so gostovali v različnih krajih. Njihove predstavitve so zelo pozitivno spremljali tudi mediji. Tako je PD Tolmin tudi preko njih krepilo svoj dolgoletni  ugled v našem in širšem slovenskem prostoru. Najuspešnejši pa so prejeli tudi nazive, ki jih podeljuje Fotografska zveza Slovenije.

27        Žarko Trušnovec: Delo Postaje GRS Tolmin v letu 2015 (do konca novembra)

Članek, opremljen s statističnimi podatki, nas opominja na požrtvovalno humanitarno delo reševalcev, opozarja pa nas tudi na to, da je bilo letos kljub bolj umirjenemu letu veliko nesreč s tragičnim izidom.

29       Iztok Kozorog: Markacisti v letu 2015

Markacisti se poleg rutinskih pregledov, markiranja in čiščenja poti spopadamo tudi  s posledicami raznih naravnih ujm. Med najbolj odmevnimi je bil žledolom (februar 2014). Poškodbe poti so bile sanirane že lansko leto, vendar prihaja do novih, ki jih moramo odpravljati sproti, kar nam povzroča dodatno delo. Poleg žledoloma nas je letos prizadelo tudi močno deževje, ki je povzročilo hudourniške poplave. Te so prizadele kar nekaj odsekov naših poti.

Peter Dakskobler: O tolminskih junaških upornikih na kolesih

Povest o tolminskih junaških upornikih na kolesih se že bere kot kriminalka, saj so jim  sredi leta 2015 ponovno pristrigli krila z zapiranjem poti, potem ko po dveh korektno izpeljanih dogodkih Zavod za varstvo narave RS ni izdal soglasja za gorsko-kolesarski maraton v okolici planine Razor. Zakonodaja, ki določa pogoje dostopa kolesarjem do poti v naravnem okolju, je v naši dolini še vedno zelo nenaklonjena gorskemu kolesarjenju.

31        Cvetka Jug: Praznik frike 2015

Tudi na osmi prireditvi, namenjeni prazniku frike, ki je bila 26. septembra 2015 na »placu« v Tolminu, smo tolminski planinci uspešno sodelovali. Letošnje prizorišče dogajanja je zasedlo kar deset skupin, največ do zdaj. In da ne bi bilo dolgčas, Turistično društvo Tolmin vsako leto poskrbi za nekaj dodatnih spremljajočih vsebin.                                                                                   

                                                                                  Žarko Rovšček, glavni  urednik

Natisni E-naslov