Plezalni vikend v Istri
… Zjutraj se zbašemo v avte…. Prašna cesta nam kaže pot, megla pa jo ovira. Fotografije v knjigah in skice na papirju bo zamenjala resničnost. Prične se pisati napeta zgodba. Premetavanje v avtu me uspava, saj mi ni treba voziti. Sonček se prebija skozi meglo. Ceste je naenkrat konec. Parkiramo avtomobile. Vzamemo vsak svojo robo in se peš napotimo do tja. Dokler ne prispemo prav pod steno, ni videti ničesar… ne skale, ne sten. Tu se zdaj začne naša pustolovščina…
Zadnjega novemberskega vikenda smo v sklopu alpinistične šole izvedli dvodnevni plezalni 'izlet' v Istro, kjer se je 15 tečajnikov pod budnimi očmi 3 alpinistov, 2 pripravnikov in enega inštruktorja spoznalo osnove športnega plezanja in z njim povezane vrvne manevre še v praksi. Polek plezanja v plezališčih Dvigrad in Vranjska draga so tečajniki spoznali še izdelavo varovališč, uporabo pripomočkov za izdealvo varovališč in spust ob vrvi. Slike za poročilo sta prispevala Nejc Kurinčič in Boštjan Teodorovič, doživljajski del Nataša Kocič, nekaj statistike pa Iztok Rutar.
Prvi dan: Limski kanal - globoka dolina, ki se od Pazina vleče proti morju. Ime najbrž prihaja iz časa antike, ko je tu bila meja »limes« med puljsko in poreško pokrajino.
Malo iščemo steno, a jo najdemo. Eni so tu že bli eni ne. Pod steno se uštimamo na »učni program«. Najprej nam Izi pokaže pripravo »štanta«. Potem pa s Sandrotom to probamo… vsak posebi in se tud naučimo varovanja. To je u smeri Črv, ki jo potem tudi preplezamo. Smer gre malo levo od poči, sama pa sm probala kar s počjo in tudi uspešno. Preplezali smo še neki smeri, vsak, kolkr je pač sposobn. Z Izijem pa smo se tud naučil uporabe »jebic« (zatič) in »Friendov« (metulj). Učili smo se varovanja s »polbičevim vozlom«, »reverzom« (varovanje s pločšico) in »grigri-jem«. Spoznali smo se tud z matičarko, kompleti in raznimi vozli: osmica, varovalni…
Tema nas je pregnala iz plezališča v penzion »Senik«, pod Učko. Tu smo zakuril ogenj, nahranil svoje trebuščke in tu tud pustili del svojih glasilk. Zakrožila je steklenica žganega, sej odpornost ne sme past… Prenočevanje »sardelc v konzervi« je blo prijetno in intenzivno. 
2. Dan: Oblačno jutro, kar pa nas ne zmoti in ne spremeni naših načrtov. Spet podpremo želodčke (s hrano seveda… J) preženemo kosmatince z zob in slab zadah iz ust in že smo prpravljeni na sprejem novih informacij… Destinacija – Vranjska Draga. Nova učna ura prnese novo znanje: »abzajl« (spuščanje ob vrvi), v katerga jst osebno v tem trenutku ne zaupam preveč ali pa bl pošteno ne zaupam sebi. Upam, da je zdej to »bilo je, pa prošlo«. Potem pa plezanje v plezališču, sektor Gorgona, kjer tud vsak prepleza neki smeri, po svojih sposobnostih pač…
Okrog enih se poslovijo prvi, tisti, ka so namenjeni prot Ljubljani, okrog treh pa še ostali, sej nas malo priganja, čas, malo pa vreme, ki se slabša… Pospravimo in se poslovimo… 
Jst sm se naučila zlo… sej sem ene stvari praktično spoznala šele zdej. Prej na papirju, zdej u praksi. Zdej šele vidiš, ki to sploh je, kako se uporablja… Naši učitelji so bli špica in bi z njimi, to še ponovila v času tečaja. Blo je super, še posebi naš pevski večer… lep zaključek dneva. Najbujš pa je bil »moj prestrašeni abzajl«… če bi se vidla, sm sigurno mela oči malo vn iz jamc….