6. pregledna fotografska razstava 2016
Vse za povečano izraznost
O uspešnem letu 2015 za tolminske fotografe smo več pisali ob najavi njihove letošnje 6. pregledne razstave. Tokratni utrinki naj bodo namenjeni prvim vtisom, izrečenim mislim in občutkom na odprtju razstave 7. aprila v Kinogledališču v Tolminu, ki so se je na predvečer prevzema nazivaTolmin - Alpsko mesto 2016 udeležili številni ljubitelji izrazne fotografije.
Vsi dogodki v bližnji preteklosti, dodatno pa tudi pričujoča predstavitev fotografskih podob, potrjujejo, da se člani fotografske skupine že kar resno spopadajo z njo. Na njihovi ustvarjalni poti jim krepko drži roko njihov mentor, Rafael Podobnik, platinasti odličnik mednarodne zveze za fotografsko umetnost (EFIAP/p). V svoji uvodni predstavitvi je obiskovalce zazibal v svet izrazne fotografije, tako v njenem duhovno-sporočilnem kot v tehničnem delu. Slednji je nujen spremljevalec fotografskega snovanja, saj je razvoju fotografije skozi njeno zgodovino vseskozi dajal ton tudi tehnični razvoj. Današnji nivo razvitosti digitalne fotografije daje neslutene izrazne možnosti tudi potem, ko je fotografski škljoc že davno za nami.
Uvodoma je prisotne pozdravila Milena Brešan, predsednica PD Tolmin, pod katerega okriljem deluje fotografska skupina po obnovi nekdanje fotosekcije že deveto leto. V njej se združuje 31 članov, od katerih je 18 takih, ki se redno udeležujejo vseh aktivnosti in tudi razstav. Napovedala je tudi krajši kulturni program, v katerem sta na kitari nastopila Nejc Simčič in njegov mentor Sebastjan Grego s tolminske glasbene šole.
Potem je spregovoril Rafael Podobnik:
»Drage fotografinje in fotografi, smo na 6. razstavi izrazne fotografije skupine PD Tolmin. Če je na vsaki taki razstavi predstavljenih 40 fotografij in štejemo z današnjo šest razstav, potem smo dali v svet vsaj 240 novih fotografij in to vsaj povprečnih, če že ne nadpovprečnih ali vrhunskih.« Podobnik je k temu dodal misel znanega fotografa iz nekdanje Jugoslavije, Tomislava Kvaternika, češ da slike, ki ni razstavljena, enostavno ni, in svoje strokovno razglabljanje nadaljeval: »Termin izrazna fotografija sem uvedel v letih 1991 – 1996, ko sem bil predsednik Fotografske zveze Slovenije. Misliti mi je dal akademski slikar Rudi Skočir, s trditvijo, da on ni umetnik, ampak mojster, ki se mu je mogoče enkrat ali dvakrat uspelo približati popolnosti in ustvariti delo, ki bi zaslužilo ime umetnina. Po njegovem stališču tudi zame ni fotografov umetnikov. Z veseljem bom kakšno fotografijo proglasil za umetniško, če mi bo prekrižala pot. Do takrat bodo fotografije izrazno šibke, izrazno povprečne ali nadpovprečne in vrhunske. Na razstavi fotografske skupine PD Tolmin izrazno šibkih fotografij ni. Med povprečnimi in nadpovprečnimi najdemo tudi vrhunske, pridevnik umetniška, pa ne bi podelil nobeni, tudi če bi mislil, da katera je. Brez filtra prihodnosti, brez mnenj širšega kroga, tako visoke ocene ne morem dati. Kot vidite, imamo visoke kriterije in iz teh visokih pride tudi kvaliteta.
Podobnik je omenil mnenje enega izmed obiskovalcev, da se iz razstave v razstavo vidi stopnjevanje izrazne moči fotografske skupine in dodal: »To je v glavnem zato, ker smo že na začetku sklenili, da bo izraz poglavitna vrednost naših slik in se za to borimo. Veliko pomaga, ker so člani, najbolj ugledni razstavljalci skupine, začeli razstavljati tudi na razstavah širšega dometa v okviru Republike Slovenije in v okviru mednarodne zveze za fotografsko umetnost, kjer lahko sodelujejo vsi fotografi, tako profesionalci kot amaterji z vsega sveta. Tu smo pričeli, slike nam sprejemajo, tu in tam pade tudi kakšno priznanje. Na povečevanje smo poslali 56 fotografij, čeprav smo vedeli, da jih bo viselo samo 40. Pri povečevanju fotografij se marsikaj zgodi, dobrega ali slabega. Zato nekateri pogrešamo čase, ko smo sami razvijali fotografije. Obstaja neko nenapisano pravilo, da mora biti fotograf prisoten pri snemanju, odbiranju posnetkov in nazadnje pri njihovi prezentaciji.«
Pokazal je nekaj povečav slik, za katere so naročili popravke. Ene so celo slabše od predhodnih, to pa zato, ker so profesionalni laboratoriji, ki delajo vedno pod istimi pogoji, zelo dragi. »Zato se zatekamo k takim, ki so sicer dobri, a nimajo stalne kvalitete in so cenovno ugodnejši. Zato včasih mentorske pripombe izzvenijo v prazno ali pa na koncu izpadejo celo kot neresnične. To se pravi, da z vsemi slikami nismo bili zadovoljni. Naknadno smo jih obdelali v elektronski temnici in jih ponovno poslali na povečavo. Da boste bolje spoznali fotografsko zakulisno življenje in naše male skrivnosti, naše majhne skrbi, ko včasih že majhne stvari čisto spremenijo izraz fotografije, se bomo sprehodili ob razstavljenih fotografijah.«
V nadaljevanju je Podobnik komentiral posamezne fotografije, posegel v zakonitosti njihovega nastanka in popravljanja določenih detajlov, vse s ciljem, da bi povečali njihovo izrazno moč. Ob zaključku je simbolično odprl razstavo. Številni dogodki v tolminski kinodvorani v naslednjem obdobju do 10. maja bodo gotovo omogočili obiskovalcem, da si 6. pregledno razstavo tolminskih fotografov temeljito ogledajo. Če je, kljub ostrim kriterijem njihovega mentorja, omenjenim na začetku, v njih možno začutiti povečano izraznost, je prav, da jo z večkratnimi obiski postopoma srkamo vase in ob tem doživimo tisto estetsko ugodje, ki se lahko, vsaj na trenutke, sramežljvo spogleduje tudi z umetnostjo.
Tolminska javnost je torej bogatejša še za en dogodek, ki ga ne kaže spregledati.
Več fotografij si lahko ogledate tukaj.
Žarko Rovšček
Fotografije: Milko Lesjak