Planinsko društvo Tolmin

  • image1.jpg
  • image2.jpg
  • image3.jpg
  • image4.jpg
  • image5.jpg
  • image6.jpg
  • image7.jpg
  • image8.jpg
  • image9.jpg
  • image10.jpg
  • image11.jpg
  • image12.jpg
  • image13.jpg
  • image14.jpg
  • image15.jpg
  • image16.jpg
  • image18.jpg

Krpelj je spet pisano zrcalo naših prizadevanj

b_250_150_16777215_00_images_stories_pd_2017_krpej23_2017_1.jpgV tiskarno je odšla urejena in oblikovana najnovejša številka Krplja, triindvajseta po vrsti. Pričakujemo jo lahko ob koncu tega oz. začetku naslednjega tedna. S pestro  vsebino predstavlja bogat dokument o našem delu in druge zanimive zapise, povezane z življenjem in delovanjem PD Tolmin.

Krpelj 23 bo izšel na 48 straneh, od tega 16 barvnih (na straneh: 1, 7, 10, 11, 13, 19, 23, 24, 25, 26, 30, 36, 38, 39, 42, 48). Vseh barvnih fotografij je 83, črnobelih 31.

 Veliko zanimivega se je nabralo v času enega leta od izdaje prejšnje številke . Uvodnik z naslovom Tehtanje časa se dotakne letošnjega leta v življenju društva, ko je po številnih dogodkih v lanskem jubilejnem letu nastopilo navidezno zatišje, ki pa je postreglo tudi zagatami današnjega prostovoljstva. »Lansko jubilejno leto in njemu sledeči dogodki so simbolično tehtanje časa, rezultatov, obračun s preteklim delom za zadnjih deset in več let. Osvežitev naših vrst je slej ko prej neizogibna. Mar bo med mladimi dovolj voljnih prevzeti najbolj odgovorne naloge v društvu?« se sprašuje avtor članka in sklene: »Bogata preteklost z opominjajoče iztegnjenim prstom kaže na nas in hrabri naš pogled naprej: Kar so v veliko težjih časih in preizkušnjah zmogli naši predniki, bomo morali tudi mi in vsi tisti, ki nam bodo sledili! »                                               

Članek Kako smo praznovali razčlenjuje važnejše dogodke, ki so se v lanskem letu odvijali na čast 120-letnici Soške podružnice SPD. V tem pogledu smo preživeli zelo bogato leto, polno spominov na bogato društveno preteklost, pa tudi polno priložnosti za promocijo naše planinske dejavnosti.

Iz poročila Nuše Rutar so pod naslovom Spet smo se srečali na planinskem taboru povzeta glavna dogajanja na tem pomembnem izobraževalnem dogodku za mlade planince pri Krnskih jezerih. Nestanovitno vreme je narekovalo potek izobraževanja na prostem in v prostorih tamkajšnje koče.

Cvetka Jug opisuje udeležbo naših planincev na tradicionalnem zamejskem prazniku kostanja - burnjaku, ki se je, združen s pohodom po Benečiji, zaključil v Čarnem vrhu (Monte Fosca).

Katarina Uršič poroča o Srečanju cicibanov planincev na Planoti, Slavica Boljat pa o Srečanju s planinci SPD Trst in skupnem pohodu v okolici Trsta. Želja je, da bi druženje z našimi zamejskimi prijatelji postalo stalno.

Izkušnje nekega pastirčka Jelka Flajsa so prikaz, kako lahko rane gorniške izkušnje vplivajo na zorenje mladostnika in kasneje prerasejo v oblikovanega in izkušenega gornika, ali lahko vplivajo celo na njegovo bodočo poklicno usmeritev.

Nekaj prostora je v tekoči številki glasila namenjenih tudi tistim, ki svoje misli izražajo v verzih: Marjuča Volf -Meditacija, Glej vrhovi in nekdanja oskrbnica v koči na planini Razor Magda Jevnikar - Pomlad na planini. 

Sandro Krajnik predstavlja letošnjo bero alpinističnih vzponov, Jana Čarga pa pomembnejše dogodke pri delu Jamarske sekcije.

Daljši zapis je namenjen letošnjem prejemniku mednarodne nagrade za solidarnost: Žarku Trušnovcu 46. Srebrna plaketa (Targa dʹ Argento). V njem je govor o pomenu te nagrade za nas, o tem kako je nastala, o dogodkih ob letošnji podelitvi z udeležbo predstavnikov Občine Tolmin in o številnih medijskih odmevih. 

Peter Rutar se je odpravil na plezanje, Frikanje v El Chorru v Španijo.

Naslov Veleposlanik ZDA ponovno na naši delovni akciji je brez posebnega komentarja dovolj zgovoren. Govori o sodelovanju gospoda veleposlanika na junijski akciji Markacijskega odseka.

Cvetka Jug predstavlja letošnje Dneve evropske kulturne dediščine s spremljajočimi dogodki, tako kot smo se jim posvetili v Tolminu. Ena od smernic, po katerih delujejo države v Dnevih evropske kulturne dediščine pod okriljem Evropske unije, je tudi spodbujanje zanimanja otrok in mladih za spoznavanje in varstvo kulturne in naravne dediščine. Le-to je še posebej namenjeno družinam, kar je bilo tudi osnovno vodilo pri načrtovanju pohoda v Tolminska korita ob slovesnem odprtju »tedna«. Svečanost je pod geslom Voda – od mita do arhitekture pripravila Občina Tolmin.

V sveženj bolj naravovarstvenih tem spada krajši zapis Marjete Albinini, ki poroča o udeležbi članov PD Tolmin v programu »Mladi nadzornik Triglavskega narodnega parka«. Naravovarstvenemu prizadevanju je posvečen tudi certifikat »Okolju prijazna koča«, ki ga je letos ponovno prejela koča na planini Razor.  

Fotografska skupina PD Tolmin predstavlja svoje letošnje dosežke v članku Martina Gerliča. Z malo manj besed, a z vrhunskimi dosežki na mednarodnih natečajih, pa se nam fotografi predstavljajo tudi v barvnih prilogah Krplja, ki ga likovno krasijo. Odkar imamo fotografe združene pod našo streho smo v tem, likovnem pogledu, gotovo veliko bogatejši.

Znano Gregorčičevo misel »Ni praznik, predragi mi, naše življenje«, si izposoja obširnejši zapis, ki ocenjuje knjigo Toneta Bolka Kronika pestre življenjske poti. V nizki, bolj družinski nakladi  jo je naš, danes že skoraj triindevedesetletnik izdal leta 2013 in en izvod posvetil tudi matičnemu planinskemu društvu. 

Prispevku Franca Antona Črnigoja (Frantona), V Polog  … (po sto letih), ki ga je pripravil nekdanji predsednik PD Tolmin Narcis Michelizza, bi lahko rekli zgodovinski članek, saj opisuje že nekoliko odmaknjeno obdobje ob izbruhu prve svetovne vojne 1915. Ni direktno povezan s planinstvom, obravnava pa razmere v naših krajih, v osrčju naših gora.

V preteklosti sta nas zapustila dva vidna in zelo dejavna člana Jamarske sekcije, Alfonz Fischione (1936 – 2017) in Iljada Kocić (1950 – 2016). Prvi je odigral pomembno vlogo pri ustanovitvi in zgodnjih letih razvoja Jamarske sekcije. Kot večino ljudi pa mu je ob poklicnem delu osmišljala in bogatila življenje še vrsta drugih dejavnosti, povezanih s športom in glasbo. Iliada Kocić  pa je bila kot prva ženska med našimi jamarji povsem v koraku z moškimi kolegi. Svoje sposobnosti je razvijala z vse bolj uveljavljajočo se vrvno tehniko.

V prispevku Ali ste vedeli … je Narcis Michelizza zbral bolj zanimive vpise iz  Opravilnega zapisnika občine Sv. Lucija (sedaj Most na Soči) iz leta 1906, ki ga je našel po spletu okoliščin. »Današnje vedenje o pisarniškem poslovanju nam pove, da gre za delovodnik vseh zadev, ki jih je županstvo Sv. Lucija reševalo v tem letu.« Med njimi so tudi stvari, ki so zanimive s stališča zgodovine Soške podružnice in življenja tistih davnih časov.

Krpelj torej ponovno javnosti odstira našo preteklost, današnje delo, življenje in prizadevanja, ki združena v planinskem društvu zavezujejo vse člane k istim ciljem. Pa srečno pot med bralce!

 

                                                     Žarko Rovšček, glavni urednik.

Natisni E-naslov