Zaključna prireditev ob 120-letnici Soške podružnice

b_200_160_16777215_00_images_stories_pd_2016_PROSLAVA_120_SOKE_19.11.016-M.LESJAK.jpg_13.jpgS sklepom koledarskega in jubilejnega leta se počasi zaključuje tudi niz dogodkov, o katerih smo že poročali in jih je letos PD Tolmin pripravilo s ciljem obujanja spomina na začetke organiziranega slovenskega planinstva v Posočju. V soboto 19. 11. je bila v polni dvorani Kinogledališča Tolmin zadnja tovrstna letošnja prireditev. Po scenariju, ki ga je pripravil Žarko Rovšček, se je odvil skoraj enourni kulturni program, med katerim je prisotne planince in goste iz Posočja in iz drugih krajev Primorske nagovoril tudi slavnostni govornik, predsednik PZS, Bojan Rotovnik.

 

Priča smo bili pestremu kulturnemu programu, ki ga je z uvodno planinsko himno začel in s klasičnimi skladbami (Händel, Pourcell) nadaljeval kvartet trobil Glasbene šole Tolmin pod vodstvom Matije Mlakarja. Vmes je povezovalec programa, dijak 4. letnika Gimnazije Tolmin, Nikola Drole, nizal odlomke iz zgodovine Soške podružnice. Začetek osrednjega dela je pripadal predsednici PD Tolmin, Mileni Brešan, ki je pozdravila vse obiskovalce in pri tem izpostavila nekaj pomembnejših gostov: župana Občine Tolmin – Uroša Brežana, predsednika PZS - Bojana Rotovnika, predsednika MDO PD Posočja – Gregorja Rupnika, člana PD Tolmin in veleposlanika ZDA v Sloveniji g. Brenta R. Hartleya, častna člana PD Rudija Raucha in Vlada Šorlija ter nekdanje predsednike PD Tolmin (Miha Lipušček, Narcis Michelizza, Zdenka Kavčič, Tatjana Božič, Rudi Rauch in Žarko Rovšček). Zatem je spregovoril slavnostni govornik predsednik PZS Bojan Rotovnik, ki je predsednici PD predal tudi Jubilejno listino listino PZS.

V nadaljevanju so nastopili učenci Osnovne šole Franceta Bevka iz Tolmina z branjem odlomka iz Kmeclovega dela S prijatelji pod macesni (O Gorenjcih, Štajercih in samotarjih) in z domiselno dramatiziranim besedilom o divji babi iz Zadlaške jame (mentorica Mirjam Humar). Najmlajši nastopajoči so bili Pastirčki iz podružnične osnovne šole iz Dolenje Trebuše, z uprizoritvijo otroških iger na paši (mentorici. Nives Gruden, Ana Makovec). Sklepni del kulturnega programa je izvedel komorni pevski zbor Musica Viva pod vodstvom Erike Bizjak s planinsko obarvanimi pesmimi (Nazaj v planinski raj, Tri planike, Po jezeru bliz Triglava, Slovenija od kod lepote tvoje, V hribih se dela dan). Vmes je povezovalec programa na kratko predstavil tudi jubilejno glasilo PD Tolmin Krpelj, o katerem smo že poročali. Desetletna kronika društva v tem glasilu je poklon prostovoljstvu in dopolnitev dokumentov o delovanju društva.   

V pozdravnih nagovorih na koncu so spregovorili: Župan Občine Tolmin, veleposlanik ZDA v Sloveniji, podpredsednik MDO PD Posočja Dušan Plesničar, Lidija Vončina iz PD Nova Gorica  in Maruška Lenarčič, predsednica MDO Primorske.

Kulinarični vrhunec večera ob druženju obiskovalcev se je nadaljeval v avli kinogledališča, zanj je poskrbela ekipa pod neutrudno roko Anke Grešovnik. Tako pomembno prireditev ne bi mogli izvesti tudi brez sodelovanja številnih drugih prizadevnih članov društva in simpatizerjev. Omogočili so jo tudi sponzorji: Občina Tolmin, Fundacija za šport, Hidria, Zavarovalnica Triglav, Emvetron, Kmetijska zadruga Tolmin, Skrin, LekarnaTolmin, Gradbeništvo Roman Zuza s. p., Kovinoplastika in orodjarstvo - Saša Šuster s. p., Vulkanizerstvo - Marko Valentinčič s. p., ROR - Karlo Močnik s. p. in  Kovinoplast - Ambrož Kavs s. p. Za domiselno oblikovano sceno je poskrbela Nada Lipušček.

Vsem, nastopajočim, sponzorjem in zvestim prostovoljcem PD Tolmin se zahvaljujemo za sodelovanje in pomoč!   

 

Govor gospoda Bojana Rotovnika - predsednika Planinske zveze Slovenije:

"120 letnica planinstva v Posočju

19. novembra 2016 - Tolmin

 Spoštovane planinke in planinci, cenjeni gostje

 V planinski organizaciji smo izjemno ponosni na našo bogato zgodovino, ki je tudi eden izmed temeljev našega današnjega delovanja, saj se zavedamo, da brez številnih posameznikov in društev, ki so s svojo zagnanostjo, prostovoljnim delom in seveda kančkom nam tako znane planinske trme, tlakovali pot planinske organizacije vse do današnjih dni, ko smo ena izmed največjih, vsebinsko najbogatejših in najstarejših nevladnih organizacij v Sloveniji.

 Zgodba organiziranega planinstva se je začela 27. februarja 1893 v Ljubljani, kjer je potekal ustanovni zbor Slovenskega planinskega društva, ki mu je kot prvi predsednik načeloval Fran Orožen. To zgodovinsko dejanje je močno vplivalo na razvoj slovenskega planinstva. Je pa slovenske planince sredi nemškega sveta čakalo trdo delo, saj je bil eden glavnih ciljev ta, da bodo gore in koče pričele dobivati slovensko podobo in slovenska imena, torej da ohranimo »slovensko lice slovenskih gora«

 Druge za drugo so zaradi boljše organizacije dela pričele nastajati podružnice SPD. Osrednji Ljubljanski ter Kamniški in Savinjski podružnici, ki so nastale že 1893, je čez dve leti sledila Radovljiška podružnica in natanko pred 120 leti kot četrta po vrsti Soška  podružnica, s sedežem v Tolminu. Do leta 1941 je v slovenskem prostoru nastalo 26 podružnic  s 3.337 člani, ki so oskrbovale kar 38 planinskih koč ter vzdrževale veliko število planinskih poti.

 V Posočju premorete več odličnih poznavalcev zgodovine planinstva, ki že desetletja skrbijo za ustrezno beleženje dogodkov in aktivnosti ter hkrati predstavljajo vsebinsko izjemno bogato zgodovino kar najširšemu krogu ljubiteljev gora. Naj omenim le nekaj teh aktivnosti, za katere si aktivisti zaslužijo veliko zahvalo:

  • leta 1996 izdani zbornik »Stoletje planinstva na Tolminskem«,
  • več kot 20 izdaj glasila Krpelj, ki izhajajo od leta 2000,
  • poseben mejnik v zadnjem času pa predstavlja leta 2014 uradno odprta in nato večkrat predstavljena razstava z zanimivim naslovom »Na skrajnem ogranku«, ki na 19 panojih v sliki in besedi prikazuje bogato zgodovino planinskih društev s Posočja do konca 2. svetovne vojne, njihov povojni razvoj in dejavnosti posameznih društev danes.

 

Po II. svetovni vojni je tradicijo Soške podružnice SPD nadaljevalo Planinsko društvo Tolmin, a je ob tem potrebno omeniti tudi vseh ostalih 15 planinskih društev, ki so tako ali drugače povezana z delovanje Soške podružnice in ki po svojih močeh sodelujejo pri nadaljnjem razvoju planinstva v Posočju.

 Današnje praznovanje 120 letnice planinstva v Posočju je ravno v Tolminu, kjer se je planinska zgodba v tem delu Slovenije tudi začela. Ob tem visokem jubileju praznujemo še pomemben mejnik in sicer 70. letnico formalne ustanovitve Planinskega društva Tolmin, o katerem lahko brez zadržkov povem, da je eno izmed največjih slovenskih planinskih društev, a ne samo po številu članov, ki se bo letos verjetno povečalo na okoli 700 in je zaradi tega PD Tolmin po številu članov 6. največje planinsko društvo v Sloveniji od 290. društev, članov PZS.

 Med največja društva spada PD Tolmin tudi zaradi izjemno bogate vsebine dela, saj v društvu preko odsekov in ostalih organov društva izvajate vse dejavnosti, ki jih društvom priporoča PZS, ob tem pa ste uspeli društvene dejavnosti še razširiti na področje gorskega reševanja, jamarstva in fotografije, kar še dodatno utrjuje položaj enega izmed vodilnih društev v slovenski planinski organizaciji.

 Spoštovani,

dovolite mi, da v imenu Planinske zveze Slovenije in tudi v svojem imenu podam iskrene čestitke vsem Posoškim planinskim društvom ob 120. letnici Soške podružnice SPD, hkrati pa bi ob današnji priložnosti želel še posebej čestitati vsem članicam in članom PD Tolmin za več kot uspešno dolgoletno delovanje na vseh planinskih področjih, zato prosim predsednico društva, Mileno Brešan, da v znak zahvale prevzame Jubilejno listino, ki je najvišje priznanje, ki ga PZS podeljuje planinskim društvom ob visokih jubilejih delovanja.

 Hvala za izkazano čast, da sem danes lahko del vašega praznovanja. Vsem Posoškim društvom želim še veliko uspehov pri nadaljnjem razvoju planinstva, vsem vam pa čim več lepih planinskih doživetih.

Bojan Rotovnik

predsednik PZS"

Več fotografij s proslave si lahko pogledate tukaj.

Foto: Miljko Lesjak