Vabilo na predavanje Ivana Rejca

Vabimo Vas na predavanje Ivana Rejca, ki bo dne 20.02. 2016 ob 19 : 00, na Kneži, v Domu puntarjev

»Začne se, ko si še nepopisan list, in srkaš znanje, ločiš lepo od manj lepega, sprejemaš kar je pristno in pošteno z naklonjenostjo, imaš hotenje spoznati svoje strahove od blizu, ko si na robu nevidne tanke črte, ko s soplezalcem niso več potrebne besede za sporazumevanje, ko soplezalcu zaupaš, ko veš, da nisi niti prvi niti zadnji, ko sprejemaš naravno stihijo kot nekaj lepega, ko se znaš ustaviti, ko moraš iz sebe iztisniti vse rezerve, ko spoštuješ tiste, ki so bili pred teboj, ko imaš nekoga, ki mu lahko zaželiš, naj vedno ostane ena gora v tvojih sanjah...« (Ivan Rejc)

Že od leta 1976 dalje Ivan Rejc svojo življenjsko povest tesno povezuje z razvojem alpinizma v Posočju. Na primorski strani Julijcev je malo sten, kjer ne bi preizkusil svojih mladostnih moči. Te nikakor ne pojenjajo, saj mu ne zmanjka kvalitetnih novih ciljev. Pritrjuje misli, da ostane v sanjah alpinista vedno še kakšna neizpolnjena želja.S svojimi željami in dejanji je segel tudi drugam, v Centralne Alpe, Dolomite, Karnijske Alpe, Grčijo, Ande, Ekvador, Tien Šan, Patagonijo, Wadi Rum v Jordaniji itd.

Prvo, otroško plezanje je okusil blizu rojstne Kneže v Baški grapi: »Okrog domačije sem imel skalce, kjer sem trgal srajce in hlače še preden sem vedel za alpinizem.« Bolj resno pa je začel v drugem letniku srednje šole, sredi prodorne skupine AO Nova Gorica, kjer je po večkratnih poskusih zagona iz tamkajšnje alpinistične šole leta 1975 izšla perspektivna skupina mladih zagnancev. V tistem času je najmočnejši vtis nanj napravila alpinistična literatura, Rochejeva knjiga Prvi v navezi, Terayeva Osvajalci nekoristnega sveta idr. Ivan se je nato leta 1979 pridružil kolegom v novo nastalem domačem Soškem alpinističnem odseku in Gorski reševalni službi v Tolminu, kjer še vedno aktivno deluje.

Vabljeni.