Planinsko društvo Tolmin

  • image1.jpg
  • image2.jpg
  • image3.jpg
  • image4.jpg
  • image5.jpg
  • image6.jpg
  • image7.jpg
  • image8.jpg
  • image9.jpg
  • image10.jpg
  • image11.jpg
  • image12.jpg
  • image13.jpg
  • image14.jpg
  • image15.jpg
  • image16.jpg
  • image18.jpg

Tisoča akcija Postaje GRS Tolmin

b_200_160_16777215_00_images_stories_grs_grs_13_Statistika_1948-2013.JPGLetošnja sezona je za tolminske gorske reševalce mirnejša, kot je bila prejšnja leta in tega smo zelo veseli.  Zadnje dni na žalost ni bilo tako mirno.

 

V nedeljo 11.08.2013 ob 14.50 uri so nas padalci iz zraka obvestili, da je na melišče pod vrhom Krasjega vrha padel jadralni padalec. Stika z njim niso mogli vzpostaviti in tudi po dobrih 20 minutah niso opazili, da bi se padalec premikal. Gorski reševalci smo takoj odšli proti mestu nesreče, za pomoč pa smo zaprosili tudi posadko helikopterja LPE z dežurno ekipo GRS na Brniku, saj smo predvidevali, da se je padalec poškodoval pri pristanku. Na srečo njihova pomoč ni bila potrebna, saj je državljan Češke  v tem času poklical na 112 in sporočil, da je nepoškodovan ter da že sestopa. Z ekipo  reševalcev, ki je bila na terenu, se je pripeljal v dolino.

 Med reševanjem so nas ob 15.49 uri obvestili, da je na pobočju Mrzlega vrha pod planino Lapoč na drevesu pristal jadralni padalec in da je padalo vidno tudi iz doline. Za reševanje smo aktivirali novo ekipo reševalcev.  Med zbiranjem informacij o točni lokaciji padalca in iskanju zveze z njim pa so nas ob 16.15 uri obvestili, da se je na Poljubinjskem polju pri pristanku huje poškodoval jadralni padalec. Zaradi nujnosti smo reševalce najprej napotili do huje poškodovanega poljskega državljana. Skupaj z reševalci NMP Tolmin so ga oskrbeli in ga prenesli do reševalnega vozila. Ponj je priletela posadka helikopterja SV  z ekipo HNMP in ga odpeljala  na zdravljenje v Ljubljanski klinični center. 

 Šele po končani intervenciji se je ekipa lahko posvetila iskanju padalca na Mrzlem vrhu, za katerega so medtem sporočili, da ni poškodovan. Na kraju padalca niso več našli, so pa izvedeli, da je državljan Velike Britanije sam pospravil padalo z drevesa in sestopil v dolino.

 Vikend se je tako končal, reševanja na žalost ne. V ponedeljek popoldne so nas obvestili, da je pod planino Sleme dvajset metrov visoko na drevesu obvisel jadralni padalec. Padalci temu pravijo, da je šel "gnezdit". Na pomoč mu je odhitela ekipa reševalcev in ga varno rešila iz neprijetnega položaja ter ga pospremila v dolino. 

 Še isti večer okoli 22. ure so nas iz Regijskega centra za obveščanje aktivirali za iskanje dveh poljskih padalcev. Prijatelji so ju pogrešali, saj se po popoldanskem jadranju nad Vipavsko dolino nista vrnila v  kamp. Iskanje ni trajalo dolgo, našli so ju po slabi uri iskanja in prepeljali v dolino.

 Zadnja, letos že štiriinštirideseta intervencija,  je v interni evidenci Postaje GRS Tolmin zapisana pod številko 1000. Tisoč evidentiranih intervencij od ustanovitve Postaje GRS Tolmin  leta 1948 do danes.  V prvih desetletjih delovanja postaje so prevladovale gorniške nesreče, z razmahom adrenalinskih športov, po katerih Soška dolina še posebej slovi, pa se je spremenila tudi struktura reševanj. Število nesreč je v zadnjih letih skokovito naraslo in velika večina jih je  ravno s področja adrenalinskih aktivnosti.  Kako strmo narašča krivulja nesreč,  najbolje razberemo iz naslednjih podatkov.  Za prvih 100 akcij je bilo potrebno 40 let,  za naslednjih 100 le 10 let in samo 4 leta za še naslednjih 100 reševanj. Krivulja intervencij se je nato strmo dvigala do lanskega leta, ko smo prvič zabeležili več kot 100 posredovanj v enem samem letu.

 Letos je statistika reševanj na tolminskem nekoliko boljša. Če primerjamo z lansko "rekordno" sezono, smo do sedaj zabeležili 15 intervencij manj. Zaslugo za to lahko v večini pripišemo zelo slabemu vremenu v spomladanskem delu sezone, čeprav bi si želeli, da bi bilo nesreč manj zaradi odgovornejšega ravnanja vseh, ki v gorah, v zraku, na vodi in še kje drugje iščejo svojo adrenalinsko sprostitev.

 O tem, koga vse in kje vse smo v teh letih reševali, pa bi lahko pisali na dolgo in široko. Ne samo pri planinskih nesrečah, nesrečah pri aktivnostih v zraku in na vodi, reševali smo tudi pri prometnih nesrečah, gozdnih, delovnih in še bi lahko naštevali. Široko je področje, kjer pride naše znanje in pripravljenost prav pri reševanju ljudi, opreme in živali. 

 A reševalci bi bili najbolj veseli, če bi se ta statistika nesreč obrnila navzdol. Tako hitro, kot se je zadnja leta dvigala. 

Nekaj fotografij iz akcij si lahko ogledate tukaj.

 Besedilo in foto: Miljko Lesjak

Natisni E-naslov